{"id":347,"date":"2023-06-30T07:11:06","date_gmt":"2023-06-30T05:11:06","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=347"},"modified":"2023-06-30T07:11:07","modified_gmt":"2023-06-30T05:11:07","slug":"pikapolonca-ambasador-slovenske-hrane-na-japonskem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/06\/30\/pikapolonca-ambasador-slovenske-hrane-na-japonskem\/","title":{"rendered":"Pikapolonca \u2013 ambasador slovenske hrane na Japonskem"},"content":{"rendered":"\n

Najbr\u017e bi si dvakrat pomeli o\u010di, \u010de bi sredi japonskega Kjota zagledali restavracijo s slovensko hrano. Pa je res! Igor Leiler  v Pikapolonci postre\u017ee tudi z zeljem in krvavicami.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbV mladih letih, ki po\u010dasi izginjajo v oblakih davnosti, sem poleg matemati\u010dnih problemov zelo rad prelistaval knjige, posve\u010dene biologiji, h kateri sem se po kon\u010danem \u0161tudiju matematike po\u010dasi za\u010del obra\u010dati,\u00ab pojasnjuje Leiler. \u00bbMagistrski \u0161tudij matematike me je odvrnil od predmeta in odlo\u010dil sem se, da se posvetim ekologiji. Menil sem, da bi lahko matematika pomagala pri \u0161tudiju problemov, ki so postopoma za\u010denjali kazati svoje obraze, denimo, uni\u010devanje okolja z razli\u010dnimi \u010dlove\u0161kimi dejavnostmi. Ena od univerz kjer je bil tak \u0161tudij mogo\u010d, je bila Kyoto Univerza. Tam sem doktoriral iz teoreti\u010dne (matemati\u010dne) ekologije.\u00ab

Z edukativnimi ra\u010dunalni\u0161kimi igricami prehiteli \u010das<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po kon\u010danem doktoratu je bilo treba za\u010deti slu\u017eiti za vsakodnevno pre\u017eivljanje. Delo na univerzi na Japonskem Igorja Leilerja ni zanimalo iz \u0161tevilnih razlogov, ki jih ne bi mogel na kratko pojasniti, na ljubljanski univerzi pa ni na\u0161el nikogar, ki bi ga njegovo delo zanimalo \u2026 \u00bbKon\u010dno sem se zaposlil v japonskem podjetju, ki je izdelovalo poslovne programe. To sem po\u010del kaka tri leta. Precej dolgo\u010dasno, a tudi naporno delo. Direktor podjetja pa je bil zelo fleksibilen \u010dlovek in moj predlog, da ustanovimo oddelek za izdelavo ra\u010dunalni\u0161kih igric, je bil sprejet.\u00ab Kot pravi sogovornik, je sestavil ekipo desetih ljudi in za\u010deli so ustvarjati igrice, skozi katere naj bi se otroci u\u010dili to in ono. Okoli\u0161\u010dine pa so ga prisilile k osamosvojitvi. V za\u010detku 90-ih let prej\u0161njega stoletja so z ekipo na\u0161li investitorja in za\u010deli na svoje. Toda \u2026<\/p>\n\n\n\n

\u00bbRa\u010dunalniki so se za\u010denjali pojavljati na delovnih mizah podjetij in zaposlenih o\u010detov. Toda te naprave v tistih \u010dasih niso bile poceni in o\u010detje niso bili preve\u010d navdu\u0161eni nad idejo, da bi se otroci igrali z njimi \u2026 Vse, ki smo se s tem ukvarjali, nas je to poslalo v prezgodnje grobove. Ogromno podjetij, ogromno revij, ki so bile temu namenjene, je \u0161lo v pokoj in pozabo,\u00ab pojasnjuje sogovornik.

Od ra\u010dunalnikov h gostinstvu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbSam sem imel tedaj na grbi \u017ee 50 let in ponovno najti prostor pod soncem ni bilo ve\u010d tako lahko. Dovolite, da zgodbo skraj\u0161am in se izognem podrobnemu opisovanju, kako in zakaj kuhanje. To in ono se je zgodilo, kar mi je dalo idejo, da bi lahko odprl restavracijo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kuhanje je bilo Igorjev konji\u010dek \u017ee od mladih let.  Kot otrok je zelo rad spremljal mamo pri kuhanju in ji po svoje pomagal \u2026 \u00bbV njenih o\u010deh sem bil verjetno nadlega, tudi o\u010de ni bil zadovoljen z mojim \u010di\u0161\u010denjem ri\u017ea \u2013 v tistih \u010dasih je bil ri\u017e poln malih kamen\u010dkov in moja naloga je bila o\u010distiti ga.\u00ab Kot dodaja, je o\u010de vsakokrat, ko so jedli ri\u017e, ugriznil v kamen\u010dek in izgubil apetit \u2026 A iz \u00bbsodelovanja\u00ab pri mamini kuhi se je vendarle precej nau\u010dil.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbRestavracija se imenuje PIKAPOLONCA (brez I; razlog za to obstaja, a je predolg za razlago). Beseda sama je kar lahko izgovorljiva in tudi Japonci imajo pikapolonice radi. Ali sploh obstaja de\u017eela, kjer pikapolonice ni?\u00ab Leiler odgovarja na vpra\u0161anje o izboru imena restavracije.

V poslu so \u017ee ve\u010d kot 20 let, kar brez dvoma pomeni, da so bili sprejeti. A zgodba je bolj zanimiva. \u00bbZa\u010delo se je z znanci, ki so pripeljali svoje znance in prijatelje. Tem je bila na\u0161a hrana v\u0161e\u010d in tudi oni so pripeljali svoje znance in prijatelje. Od ust do ust, in to nas je dr\u017ealo pokonci nekaj let. Potem so nas povabili k prodaji na\u0161ih izdelkov v eni od najve\u010djih veleblagovnic na Japonskem, Daimaru. To je trajalo kake tri, \u0161tiri leta in \u010deprav smo prodajali samo v Kyotu, je bila stvar ZELO naporna. Seveda pa so nas tako ljudje za\u010deli spoznavati in nov val gostov nas je za\u010del obiskovati. Ljudje, ki so radovedni in vedno i\u0161\u010dejo nove izku\u0161nje \u2026 Vse se kon\u010da, a s tem koncem so nas za\u010deli obiskovati \u201cobi\u010dajni\u201d ljudje. Internet se je razvijal, mi smo se preko njega pridno ogla\u0161evali, kar nam je prineslo goste iz vse Japonske. Brez la\u017ene skromnosti, gostje od juga do severa so nas in nas \u0161e vedno obiskujejo.\u00ab Covid je zakonca Leiler za ve\u010d kot dve leti prisilil v lenarjenje. \u00bbTu in tam se nas je kdo spomnil in se prikazal, a to je bilo zelo poredko. Restavracija, ki lahko sprejme 20 ljudi, je bila prazna \u2013 trije, \u0161tirje gosti so bili \u017ee gne\u010da. Covid  se je malce unesel in gostje se za\u010denjajo vra\u010dati. \u0160e vedno smo precej lenobni, tu in tam pa nas presenetijo\u2026\u00ab<\/p>\n\n\n\n

V najbolj\u0161ih \u010dasih v ponudbi 60 slovenskih jedi

<\/strong>Sogovornik pravi, da Japoncem slovenska hrana ugaja. V zlatih in zelo zaposlenih \u010dasih so imeli na jedilniku okoli 30 jedi z vseh koncev Slovenije. \u00bbJedilnik se je s sezono menjaval, v celoti smo ponujali okoli 60 jedi. Vse od ri\u017eote po primorsko, preko gorenjskih krapcev in \u0161tajerske kisle juhe, skozi prekmurske gibanice in zlivanke, ajdovih klobas do pe\u010denke po dolenjsko, gola\u017ea po notranjsko itd. Brez skromnosti, zelo veliko slovenskih jedi smo predstavili.\u00ab Covid pa je te stvari postavil na glavo. Premalo gostov nas je prisililo k ponudbi vnaprej dolo\u010denih menijev.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dino surovin je po sogovornikovih besedah na Japonskem zelo lahko dobiti, nekaj vrst zelenjave pa gojijo sami na njivi, ki jim jo prijatelj velikodu\u0161no posoja.

Podobnost japonske in slovenske hrane<\/strong><\/p>\n\n\n\n

In katere slovenske jedi imajo Japonci najraje?  \u00bbPrekmurska ajdova zlivanka je verjetno kraljica (\u010deprav bolj zimska jed, mora biti na jedilniku vse leto), gibanice (tudi originalne) so princese, juhe (obare) so dragulji, primorske jedi so vedno lepo sprejete, ajdov kruh je obo\u017eevan \u2026\u00ab Leiler poudarja, da se brbon\u010dice japonskih gostov zelo lahko privadijo na slovenske okuse, zakaj japonska in slovenska hrana sta si podobni v smislu za\u010dinjanja. Nobena z za\u010dimbami ne pretirava.<\/p>\n\n\n\n

Ob slovenskih jedeh v Pikapolonci postre\u017eejo samo slovenske pija\u010de. \u00bbNa\u0161a vina so precej priljubljena, slovenski \u010daji (planinski, lipov \u2026) so tudi dobro sprejeti. Pred leti smo imeli v hladilniku tudi slovensko pivo, a se je uvoz ustavil,\u00ab pojasnjuje sogovornik.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKuham sam, moja bolj\u0161a polovica pa stre\u017ee in skrbi za internetne strani,\u00ab Igor odgovarja na vpra\u0161anje, kako se \u017eena Japonka znajde v slovenski kuhinji. Vsi v dru\u017eini imajo slovensko hrano zelo radi.

Po Pikapolonci Slovenska kuharica za japonske radovedne\u017ee<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leilerjevi in Pikapolonca \u010dez deset let? \u00bbLetos me \u010daka 75. rojstni dan (upam, da me do\u010daka). Deset let, 85??? \u010ce nama zdravje dovoli, se bova z mojo bolj\u0161o polovico preselila na de\u017eelo in ob pridelovanju zelenjave v miru \u010dakala na odhod v naslednjo realnost, Imava pa v mislih slovensko kuharico za japonske radovedne\u017ee. To se bo morda zgodilo po zaprtju Pikapolnce\u2026 Upam!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv I. L.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najbr\u017e bi si dvakrat pomeli o\u010di, \u010de bi sredi japonskega Kjota zagledali restavracijo s slovensko hrano. Pa je res! Igor Leiler  v Pikapolonci postre\u017ee tudi z zeljem in krvavicami. \u00bbV mladih letih, ki po\u010dasi izginjajo v oblakih davnosti, sem poleg matemati\u010dnih problemov zelo rad prelistaval knjige, posve\u010dene biologiji, h kateri sem se po kon\u010danem \u0161tudiju […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":348,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-347","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-in-posel","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/347","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=347"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/347\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":360,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/347\/revisions\/360"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/348"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=347"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=347"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=347"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}