{"id":3486,"date":"2026-04-02T08:24:44","date_gmt":"2026-04-02T06:24:44","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3486"},"modified":"2026-04-02T08:24:45","modified_gmt":"2026-04-02T06:24:45","slug":"ana-tori-s-trajnostno-arhitekturo-iz-slovenije-v-nemcijo-in-nazaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/04\/02\/ana-tori-s-trajnostno-arhitekturo-iz-slovenije-v-nemcijo-in-nazaj\/","title":{"rendered":"Ana Tori \u2013 s trajnostno arhitekturo iz Slovenije v Nem\u010dijo in nazaj"},"content":{"rendered":"\n

Magistrico in\u017eenirko arhitekture Ano Tori so odli\u010dni Erasmus programi, velika radovednost in ljubezen do arhitekture popeljali iz Slovenije v M\u00fcnchen, vmes pa tudi na Norve\u0161ko. \u201eNajprej sem bila na izmenjavi na Tehni\u010dni univerzi M\u00fcnchen, ki sem jo izbrala, ker imajo odli\u010dno katedro za leseno arhitekturo, nato sem opravljala enoletno prakso v Stavangru na Norve\u0161kem, v biroju Helen&Hard, ki slovijo po res kreativnih re\u0161itvah z leseno gradnjo. Po koncu \u0161tudija v Ljubljani sem se spet vrnila v M\u00fcnchen in ostala skoraj desetletje,\u201c je uvodoma povedala za Rodno grudo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Od kod va\u0161a ljubezen do lesene gradnje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Verjetno vse to izhaja iz velike ljubezni in povezanosti z naravo. Zdi se mi, da z leseno gradnjo ter na splo\u0161no z naravnimi materiali lahko dose\u017eemo res prijetno bivalno klimo, v kateri se dobro po\u010dutimo in sprostimo.<\/p>\n\n\n\n

V kariernem smislu se je vse skupaj za\u010delo s prakso v Riko hi\u0161ah v Ribnici. V pisarni nad  produkcijsko halo me je vsako jutro, ko sem pri\u0161la v slu\u017ebo, pozdravil vonj po lesu. Prav tako me je navdu\u0161ilo, kako hitro in natan\u010dno se lahko lesena gradnja izvede. Lesena in trajnostna gradnja je postala moja rde\u010da nit, ki me od takrat vedno vodi – pri odlo\u010ditvi za \u0161tudijsko izmenjavo, prakso in iskanju zaposlitve.<\/p>\n\n\n\n

Pika na i pa je bilo moje leto v Stavangru, ki ima najve\u010dje ohranjeno naselje lesenih hi\u0161 v severni Evropi in kjer sem tudi sama \u017eivela v leseni hi\u0161i in iz prve roke izkusila, kako prijetno bivalno okolje to predstavlja.<\/p>\n\n\n\n

Kje ste se v Nem\u010diji zaposlili in ali v tej dr\u017eavi lahko uresni\u010dujete svoje cilje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Nem\u010diji sem bila zaposlena v razli\u010dnih arhitekturnih birojih – od bavarskih in mednarodnih do trenutno samostojnega dela v svojem Studiu RE:START. Moj glavni cilj je bil vedno u\u010denje in nabiranje izku\u0161enj in Nem\u010dija je vsekakor dr\u017eava, ki nudi obilo mo\u017enosti za to. Verjamem pa tudi v to, da \u010de dela\u0161 z veseljem, lahko kjerkoli uresni\u010duje\u0161 svoje cilje, mogo\u010de so samo nekatera okolja bolj spodbudna.<\/p>\n\n\n\n

Kako se razlikuje arhitektura v razli\u010dnih dr\u017eavah, kjer ste \u017eiveli?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po mojih izku\u0161njah je v Nem\u010diji vse bolj pragmati\u010dno in precej omejeno z regulacijami, standardi in pravili. Velik poudarek namenjajo predvsem tehni\u010dni izvedbi in podrobnostim. V primerjavi z Norve\u0161ko se manj \u010dasa namenja arhitekturnemu konceptu. Na Norve\u0161kem je arhitekt bolj oblikovalec in se ne ukvarja toliko s tehni\u010dnimi re\u0161itvami. Za Slovenijo pa se mi zdi, da je dobra me\u0161anica med obema pristopoma – arhitekt snuje tudi tehni\u010dne re\u0161itve, vendar hkrati namenja veliko pozornosti tudi oblikovanju prostora.<\/p>\n\n\n\n

Katere so po va\u0161em mnenju prednosti lesene gradnje pred klasi\u010dno?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prednosti lesene gradnje so predvsem hitrost, natan\u010dnost izvedbe in zdrava mikroklima.<\/p>\n\n\n\n

Kdaj ste se v M\u00fcnchnu vklju\u010dili v Bavarsko-slovensko dru\u0161tvo in kak\u0161ni so bili ob tem va\u0161i vtisi o tam \u017eive\u010di slovenski skupnosti? Kak\u0161ne so va\u0161e izku\u0161nje, morebitne zadol\u017eitve? Dru\u0161tvo nenazadnje deluje \u017ee 30 let \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenska skupnost v M\u00fcnchnu je kar \u0161tevil\u010dna in zelo raznolika. Veliko je mladih, ki pridejo na \u0161tudij, kot tudi starej\u0161ih, ki \u017eivijo v Nem\u010diji \u017ee 50 ali ve\u010d let.<\/p>\n\n\n\n

Morda bo to malo nenavadno, ampak v Bavarsko-slovensko dru\u0161tvo sem se vklju\u010dila na to\u010dki, ko je bilo le-to najmanj aktivno. Prej\u0161nja generacija je bila \u017ee starej\u0161a in med covidom je delovanje dru\u0161tva zamrlo. Do generalne konzulke v M\u00fcnchnu gospe Ma\u0161e \u0160iftar je pristopil \u010dlan takratnega upravnega odbora, \u010de morda pozna kak\u0161ne mlade, ki bi bili pripravljeni to zgodbo peljati naprej. Na koncu se nas je na pobudo konzulke nabrala ekipa, ki smo se lotili izziva ponovnega zagona dru\u0161tva. Sama sem od 2023. \u010dlanica upravnega odbora in opravljam vlogo predsednice dru\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n

Z novo ekipo smo posodobili grafi\u010dno podobo dru\u0161tva, naredili novo spletno stran v treh jezikih, za\u010deli promovirati dru\u0161tvo na dru\u017ebenih omre\u017ejih ter organizirati \u0161tevilne dogodke, ki se jih na na\u0161e veselje udele\u017euje vedno ve\u010d ljudi. Ob tem pa se tudi redno prijavljamo na razpise Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, z veseljem sodelujemo \u0161e z drugimi dru\u0161tvi v ju\u017eni Nem\u010diji in ekipo Generalnega konzulata RS.<\/p>\n\n\n\n

Moja izku\u0161nja z dru\u0161tvom je zelo lepa, res je nekaj posebnega govoriti s starej\u0161imi \u010dlani in sli\u0161ati njihove zgodbe in ljubezen do Slovenije. Zanimivo je, da so dru\u0161tvo ustanovili Nemci z veliko afiniteto do Slovenije. Gospa Erika Eichenseer, \u017eena ustanovitelja dru\u0161tva, je celo izdala slikanico o Sloveniji! Z ekipo smo ponosni na zgodovino dru\u0161tva in na to, da smo ga pripeljali do 30. obletnice, ki smo jo obele\u017eili lani. Zdi se nam pomembno, da v tem hitrem svetu ustvarjamo prostor sre\u010devanja in gradimo mostove med Bavarsko in Slovenijo.<\/p>\n\n\n\n

Kje je po va\u0161em mnenju Slovenija na podro\u010dju trajnostne arhitekture v primerjavi z ostalim svetom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji nisem delala veliko, tako da te\u017eko ocenjujem. Realnost je tak\u0161na, da v arhitekturi na koncu vedno odlo\u010da naro\u010dnik in njegove finan\u010dne omejitve. \u017dal so pogosto trajnostni produkti dra\u017eji in se ljudje ne odlo\u010dajo vedno za te mo\u017enosti, \u010deprav sama verjamem, da z definiranjem prioritet vseeno lahko pridemo do \u017eelenega cilja. Ve\u010d je smiselno investirati v stvari, ki jih kasneje te\u017eko zamenjamo, npr. lesena tla, okna ter raje manj npr. v drago pohi\u0161tvo in dodatke, kar se vedno lahko kupi kasneje.<\/p>\n\n\n\n

Mislim, da se z vse ve\u010djo ozave\u0161\u010denostjo po\u010dasi pove\u010duje tudi povpra\u0161evanje po tak\u0161ni arhitekturi, vendar je to tudi naloga nas arhitektov, da smo seznanjeni s pristopi in da znamo dobro predstaviti, argumentirati, snovati in strankam pribli\u017eevati trajnostne re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

Katere tri dose\u017eke bi izpostavili na svoji dosedanji karierni poti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dji dose\u017eek je najbr\u017e to, da nisem odnehala. Arhitektura je zelo intenziven in kompleksen poklic sam po sebi, \u017ee kot \u0161tudij. Ko pa to delo opravlja\u0161 v tujini in v svojem tretjem jeziku, je vse skupaj \u0161e te\u017eje. Kot drugo bi rekla \u010dlanstvo v dveh arhitekturnih zbornicah \u2013 sem poobla\u0161\u010dena arhitektka v Bavarski arhitekturni zbornici in v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Kot tretje pa na ustanovitev svojega Studia RE:START, kar je bila vedno velika \u017eelja in za katero sem mislila, da se bo uresni\u010dila mnogo kasneje.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ni pa so va\u0161i cilji v prihodnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moja najve\u010dja \u017eelja je ustvarjati lepo in prakti\u010dno arhitekturo, v kateri se ljudje prijetno po\u010dutijo in ki je dobra za okolje. Upam, da bom lahko s svojim studiem \u0161e naprej delala projekte s fokusom na turizmu in v trajnostni gradnji.<\/p>\n\n\n\n

Kaj boste po\u010deli v Sloveniji, kak\u0161ni so va\u0161i na\u010drti in, seveda, zakaj ste se odlo\u010dili za vrnitev?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vrnila sem se, ker mi bolj ustreza \u017eivljenjski slog v Sloveniji, ki je malo bolj umirjen kot v Nem\u010diji. Prav tako se mi je odprla odli\u010dna poslovna prilo\u017enost za sodelovanje. Zelo sem tudi navezana na svojo dru\u017eino in prijatelje, tako da je vse skupaj pretehtalo v smer, da se vrnem. Je pa \u017eivljenje zelo nepredvidljivo, tako da ne izklju\u010dujem mo\u017enosti, da me pot v prihodnosti popelje \u0161e kam.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv A. T.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
30. obletnica z raz\u0161irjeno ekipo<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Rezidentka-Oskar-von-Miller-Foruma.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Ekipa-drustva-na-delu<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Gradbi\u0161\u010de-Munchen.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Knjiga-in-posvetilo-gospe-Erike-Eichenseer<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Produkcijska-hala-Riko-Hise-Ribnica<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Stavanger-Norveska<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Magistrico in\u017eenirko arhitekture Ano Tori so odli\u010dni Erasmus programi, velika radovednost in ljubezen do arhitekture popeljali iz Slovenije v M\u00fcnchen, vmes pa tudi na Norve\u0161ko. \u201eNajprej sem bila na izmenjavi na Tehni\u010dni univerzi M\u00fcnchen, ki sem jo izbrala, ker imajo odli\u010dno katedro za leseno arhitekturo, nato sem opravljala enoletno prakso v Stavangru na Norve\u0161kem, v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3495,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-3486","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-in-posel","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3486","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3486"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3486\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3496,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3486\/revisions\/3496"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3495"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3486"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3486"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3486"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}