{"id":3497,"date":"2026-04-02T08:29:27","date_gmt":"2026-04-02T06:29:27","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3497"},"modified":"2026-04-02T08:29:28","modified_gmt":"2026-04-02T06:29:28","slug":"klaudija-sedar-razkriva-sledi-prekmurja-cez-ocean","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/04\/02\/klaudija-sedar-razkriva-sledi-prekmurja-cez-ocean\/","title":{"rendered":"Klaudija Sedar razkriva sledi Prekmurja \u010dez ocean"},"content":{"rendered":"\n

V Evangeli\u010danskem centru Murska Sobota je 19. marca potekala predstavitev publikacije Sledi Prekmurja \u010dez ocean<\/em>, v kateri so zbrane izseljenske zgodbe o \u017eivljenju Prekmurk in Prekmurcev v Bethlehemu v Pensilvaniji, ki se je spri\u010do industrijskega razvoja in zaposlitvenih mo\u017enosti uveljavil kot eno izmed pomembnej\u0161ih sredi\u0161\u010d prekmurskega izseljenstva. Zgodbe je pripravila Klaudija Sedar z Zavoda Primo\u017ea Trubarja, ki je v lanskem letu skupaj z zunanjim sodelavcem Jo\u017eetom Gla\u017earjem v Bethlehemu zbirala zgodbe, ki temeljijo na osebnih pripovedih, spominih potomcev, dru\u017einskih arhivih, izro\u010dilu \u2026 Avtorica je o svojem raziskovalnem delu spregovorila tudi za Rodno grudo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako in s kak\u0161nimi pri\u010dakovanji ste se lotili raziskovanja Prekmurcev v Betlehem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob lanskem obisku Bethlehema sem poleg digitalizacije mati\u010dnih knjig Slovenske evangeli\u010danske cerkve sv. Ivana, ki je od leta 2023 zaprta, zbirala tudi izseljenske zgodbe. Celoten projekt je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar sem neizmerno hvale\u017ena. Zanimalo me je predvsem, kako so Prekmurci in Porabci pri\u0161li tja, s \u010dim so se ukvarjali, kako so \u017eiveli in si ustvarili novo \u017eivljenje, kak\u0161en je bil njihov vsakdanji jezik, obi\u010daji, kako so sooblikovali podobo mesta Bethlehem ter kak\u0161ne sledi so ostale za njimi. To so bila izhodi\u0161\u010dna vpra\u0161anja ob mojem prihodu, ki pa so z vsakim intervjujem dobivala nove razse\u017enosti, kar je odpiralo tudi nova poglavja za nadaljnje raziskovanje.<\/p>\n\n\n\n

Kdaj je bil ta izseljenski val najmo\u010dnej\u0161i?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najmo\u010dnej\u0161i val izseljevanja je bil v prvi polovici 20. stoletja, ko so se prekmurski in porabski Slovenci v iskanju ekonomskih prilo\u017enosti, socialne varnosti in bolj\u0161ih \u017eivljenjskih razmer mno\u017ei\u010dno odlo\u010dali za izselitev \u010dez ocean. Ti mno\u017ei\u010dni odhodi \u010dez ocean so se za\u010deli z malo prtljage, a z veliko upanja. S tem so za seboj pu\u0161\u010dali doma\u010do zemljo, jezik in bli\u017enje, pred seboj pa imeli neznani svet, v katerem so iskali delo, varnost in mo\u017enost bolj\u0161ega \u017eivljenja. Izseljevanje je bilo intenzivno predvsem do leta 1924, zatem pa s sprejetjem ameri\u0161ke zakonodaje mo\u010dno omejeno zlasti za priseljence iz Vzhodne in Ju\u017ene Evrope. Drugi val, a veliko manj\u0161i kot prvi, je bil potem \u0161e po drugi svetovni vojni.<\/p>\n\n\n\n

Brez dvoma so se Prekmurci izseljevali v iskanju bolj\u0161ega \u017eivljenja. Pa so ga v tujini na\u0161li? S \u010dim so se ukvarjali?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lahko re\u010demo, da so ga na\u0161li, saj so si z zaposlitvijo zagotovili stalen vir dohodka, ki je predstavljal temelj pre\u017eivetja in hkrati odpiral mo\u017enosti za postopno ustalitev. \u010ceprav jih je v novem okolju od doma lo\u010deval ocean, doma\u010da pokrajina vendarle ni izginila \u2013 ostala je v govorici, imenih, dru\u017einskih zgodbah in vsakdanjih drobnih obi\u010dajih. V novem okolju so izseljenci vzpostavljali mre\u017ee medsebojne pomo\u010di, oblikovali skupnostne in verske strukture ter razvijali strategije prilagajanja novi dru\u017ebeni realnosti. Hkrati pa so ohranjali elemente kulturne in jezikovne identitete, ki so jih povezovali z izvorno pokrajino. Mo\u0161ki so se ve\u010dinoma zaposlovali v jeklarni, ki je v tistem obdobju predstavljala enega klju\u010dnih zaposlovalcev, medtem ko so \u017eenske delo najpogosteje na\u0161le v toba\u010dni, tekstilni in trgovski dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n

Kako je potekalo va\u0161e delo na terenu v Betlehemu? Kolikokrat ste ga obiskali?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Do sedaj sem Bethlehem obiskala trikrat, vselej z raziskovalnim namenom, prvi\u010d me je zanimalo \u010dasopisje v prekmur\u0161\u010dini, ki so ga izdajali vse do leta 1954, drugi\u010d sem popisovala gradivo v cerkvenem arhivu pred zaprtjem in prodajo Slovenske evangeli\u010danske cerkve sv. Ivana, se tudi udele\u017eila zadnjega bogoslu\u017eja. Leta 2024 je Evangeli\u010danska cerkev v Sloveniji del tega gradiva, vklju\u010dno s prvim krstnim kamnom in cerkvenim posodjem, prejela v hrambo, kar je zelo dragocena dedi\u0161\u010dina in vez z izseljenci. Lani pa sem dosedanje delo \u017eelela nadgraditi z novimi izsledki v Bethlehemu. Med drugim sem obiskala bli\u017enji mesti Palmerton in New Yersey, kjer so se v za\u010detku 20. stoletja prav tako naselili prekmurski Slovenci, so pa bile to manj\u0161e skupnosti v primerjavi Bethlehemom.<\/p>\n\n\n\n

V svoji knjigi ste predstavili 13 zgodb izseljencev. Kje ste iskali gradivo zanje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z ve\u010dino intervjuvancev, ki so potomci izseljencev, sem se spoznala \u017ee ob mojih prej\u0161njih obiskih, z nekaterimi pa sem se sre\u010dala tudi prvi\u010d. Z vsakim smo se dobili na dogovorjenem mestu, kjer so mi skozi voden intervju pripovedovali zgodbo svojih prednikov, najpogosteje starih star\u0161ev, od dveh celo star\u0161ev in od ene prastar\u0161ev. Da je delo potekalo teko\u010de, je skrbela Marija \u0160krilec iz Bethlehema, ki je vodila vso to koordinacijo med njimi, mano in zunanjim sodelavcem Jo\u017eetom Gla\u017earjem, ki me je spremljal s tehni\u010dno opremo. S seboj so prinesli tudi stare fotografije in drugo gradivo, ki ga skrbno hranijo, kar je zgodbe \u0161e dodatno obogatilo.<\/p>\n\n\n\n

Ali vas je kak dogodek, pogovor, odkritje … posebej presunil?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povsem me je presunil dogodek, ob katerem sem za nekaj trenutkov obstala brez besed in se spra\u0161evala, ali je to, kar vidim, sploh mogo\u010de. Med intervjujem z gospodom, rojenim v Palmertonu, ki danes \u017eivi v bli\u017enjem kraju, sem ob prebiranju starih fotografij, ki jih je pripravil za najino sre\u010danje, obstala ob eni poro\u010dni fotografiji. Bila je namre\u010d povsem enaka tisti, ki sem jo pred leti na\u0161la na doma\u010dem podstre\u0161ju, ne da bi vedela, kdo so ljudje na njej. V tistem trenutku mi ni bilo jasno, kako je mogo\u010de, da ima nekdo na drugem koncu sveta identi\u010dno fotografijo, kdo so ljudje na fotografiji in kak\u0161na zgodba je za tem. Skupaj sva postopoma s pomo\u010djo zapisa na hrbtni strani razvozlala sorodstvene vezi: nevesta na fotografiji je bila sestri\u010dna njegove babice, ta pa je bila po mamini strani v sorodu s sestri\u010dno moje babice, s katero sta si bili sestri\u010dni po o\u010detovi strani. Ob tem presenetljivem razkritju pa je fotografija dobila \u0161e dodatno, osebno razse\u017enost, kajti na njej je bila tudi moja babica, kot desetletno dekle v vlogi dru\u017eice. Ta poroka je bila v Prekmurju, so si pa sorodniki redno po\u0161iljali fotografije, kar tudi dokazuje ta primer, in kak\u0161ne manj\u0161e pakete.<\/p>\n\n\n\n

Ali ste pri zbiranju gradiva naleteli na kak\u0161ne te\u017eave?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moram re\u010di, da je vse potekalo brez te\u017eav in po na\u010drtih, kar je velika zahvala Mariji \u0160krilec, ki mi je pri organizaciji dela ogromno pomagala in skrbela, da sem lahko zastavljene cilje uspe\u0161no izpeljala.<\/p>\n\n\n\n

Kako danes \u017eivijo Slovenci v Betlehemu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenci in potomci izseljencev v Bethlehemu danes \u017eivijo kot del \u0161ir\u0161e ameri\u0161ke dru\u017ebe, saj se je njihova slovenska skupnost skozi generacije postopoma preoblikovala. Potomci prvih izseljencev so dobro vklju\u010deni v lokalno okolje, zaposleni ali \u017ee upokojeni ter \u017eivijo \u017eivljenje, ki se na prvi pogled ne razlikuje bistveno od \u017eivljenja drugih prebivalcev mesta. Se pa vendarle v dolo\u010denih vidikih ohranjajo sledi slovenskega porekla, ki se ka\u017eejo predvsem v dru\u017einskem spominu, posameznih obi\u010dajih, kulinariki ter ob\u010dasnih stikih s Slovenijo. Aktivna raba slovenskega jezika je danes redkej\u0161a, ve\u010dinoma ga delno razumejo,  govorijo pa skorajda ne ve\u010d. Pomembno vlogo pri ohranjanju skupnostne identitete je v preteklosti imela tudi cerkev, ki pa z zaprtjem in prodajo izgublja svojo nekdanjo povezovalno funkcijo. Prav tako je \u017ee nekaj let zaprta Slovenska katoli\u0161ka cerkev sv. Jo\u017eefa, jo je pa leta 2024 kupilo dru\u0161tvo, ki si prizadeva za ohranitev duhovne in kulturne dedi\u0161\u010dine. Kljub velikim \u017eivljenjskim spremembam potomci izseljencev \u0161e vedno ohranjajo slovenstvo v srcu. Negujejo vero svojih prednikov ter ohranjajo medsebojne vezi, tako na osebni ravni kot tudi skozi skupna sre\u010danja in dru\u017eenja.<\/p>\n\n\n\n

Ali in kako boste svoje raziskave nadaljevali?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Raziskovanje \u017eivljenja prekmurskih izseljencev \u017eelim v prihodnje \u0161e nadaljevati ter poglabljati in bogatiti dosedanje vedenje. Hkrati pa \u017eelim obstoje\u010de gradivo nadgraditi z nadaljnjo analizo ter ga umestiti v \u0161ir\u0161i zgodovinski in dru\u017ebeni kontekst ter s tem prispevati k celovitej\u0161emu razumevanju izseljenstva ter ohranjanju dragocenih zgodb za prihodnje generacije.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv K. S.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Evangeli\u010danskem centru Murska Sobota je 19. marca potekala predstavitev publikacije Sledi Prekmurja \u010dez ocean, v kateri so zbrane izseljenske zgodbe o \u017eivljenju Prekmurk in Prekmurcev v Bethlehemu v Pensilvaniji, ki se je spri\u010do industrijskega razvoja in zaposlitvenih mo\u017enosti uveljavil kot eno izmed pomembnej\u0161ih sredi\u0161\u010d prekmurskega izseljenstva. Zgodbe je pripravila Klaudija Sedar z Zavoda Primo\u017ea Trubarja, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3498,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-3497","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3497"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3497\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3505,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3497\/revisions\/3505"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3498"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}