{"id":3506,"date":"2026-04-02T08:35:13","date_gmt":"2026-04-02T06:35:13","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3506"},"modified":"2026-04-02T08:36:10","modified_gmt":"2026-04-02T06:36:10","slug":"jurij-rosa-svojo-sluzbo-sem-imel-rad-in-izpolnil-sem-svoje-poslanstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/04\/02\/jurij-rosa-svojo-sluzbo-sem-imel-rad-in-izpolnil-sem-svoje-poslanstvo\/","title":{"rendered":"Jurij Rosa: Svojo slu\u017ebo sem imel rad in izpolnil sem svoje poslanstvo"},"content":{"rendered":"\n

Decembra lani je Zdru\u017eenje Slovenska izseljenska matica obiskal gospod Jurij Rosa, upokojeni zgodovinar in 40 let zaposlen arhivist v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Zanima ga izseljenska problematika in si je iz knji\u017enice SIM izposodil Slovenske izseljenske koledarje. Ker mu je Matica odprla vrata za kakr\u0161no koli informacijo tudi v prihodnje, smo se odlo\u010dili gospoda Roso predstaviti tudi bralcem Rodne grude.

<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Uspe\u0161no zaklju\u010den \u0161tudij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je Jurija Roso po kraj\u0161i negotovosti usmeril v mlado novogori\u0161ko ustanovo, ki je bila kadrovsko \u0161ibka in je iskala mlade zgodovinarje, da bi jo okrepili. Ponujena prilo\u017enost mu je leta 1980 prinesla zaposlitev.  \u00bbOdlo\u010ditev je bila prava, zado\u0161\u010denje po tolikih letih neizmerno. Hvale\u017een sem, zadovoljen, izpolnjen – ko sem pri\u0161el na cilj poti, ki se je zaklju\u010dila 30. junija 2021,\u00ab pove upokojeni zgodovinar. \u00bbOb\u010dutek imam, da sem svoje poslanstvo (tako sem slu\u017ebo dojemal) v glavnem izpolnil, z ljubeznijo in kar strastno pripadnostjo poklicu ter delu, z zavestjo, da sem vklju\u010den med skrbnike na\u0161e arhivske dedi\u0161\u010dine, varuh zgodovinskega spomina na zahodnem delu domovine.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

V delokrogu Jurija Rose je bila osnovna naloga strokovno spremljanje ustvarjalcev arhivskega gradiva na terenu in prevzemanje njihovega zgodovinsko pomembnega gradiva: <\/em>upravnih organov, krajevnih skupnosti in nekaterih javnih slu\u017eb ter dru\u0161tev in njihovih zvez. Obenem pa  strokovna obdelava arhivskih fondov<\/em> istovrstnih ustvarjalcev iz \u010dasa po letu 1945, ki so \u017ee od prej  bili v arhivskih skladi\u0161\u010dih.<\/p>\n\n\n\n

Lepi trenutki in uspe\u0161no delo na terenu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbTerensko delo pri ustvarjalcih gradiva je bilo pomembno in zahtevno. Spoznal sem veliko ljudi, ve\u010dino takih, ki so imeli pravilen odnos do vrednosti arhivske kulturne dedi\u0161\u010dine. Vesel sem bil, ko sem dosegel uspehe pri izbolj\u0161anju materialnega varstva in urejenosti gradiva \u017ee na terenu,  prav tako pri prevzemanju gradiva v depoje arhivske ustanove. V arhiv smo pripeljali velike koli\u010dine gradiva upravnih organov, krajevnih skupnosti in razli\u010dnih javnih slu\u017eb.  <\/p>\n\n\n\n

\u0160e ve\u010d veselja pa sem imel z gradivom dru\u0161tev in njihovih zvez, ki mi je bilo najbolj pri srcu.  Veliko lepih trenutkov sem pre\u017eivel s kulturniki, gasilci, lovci, \u0161portniki, ljubitelji tehni\u010dne kulture in drugimi, zaznaval zagnanost in sr\u010dno pripadnost njihovim dru\u0161tvom, ki je pripomogla tudi k temu, da so se zavedali pomena svojega arhivskega gradiva in ga izro\u010dali arhivu,\u00ab pove sogovornik.<\/p>\n\n\n\n

Strokovna obdelava marsikaterega arhivskega fonda razli\u010dnih ustvarjalcev pa mu je, kot pravi, prinesla veliko \u0161iritev znanja, odprla mnoga spoznanja, spro\u017eila razmi\u0161ljanja, obenem pa nudila tudi svojevrstne u\u017eitke.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e mnogo drugega dela je izpolnjevalo slu\u017ebene dneve Jurija Rose.  \u00bbPomislim na dolgotrajno in naporno pripravljanje treh koristnih pripomo\u010dkov za razvid nad gradivom – vodnikov po arhivskih fondih in zbirkah na\u0161ega arhiva<\/em>. Veliko dela je bilo z njimi: zbiranja, preverjanja in usklajevanja podatkov ni bilo nikdar dovolj, a ko so pri\u0161li iz tiskarne,  je bilo zado\u0161\u010denja in veselja zvrhana mera.\u00ab Izpostavi tudi<\/p>\n\n\n\n

\u0161tevilne seminarje za izobra\u017eevanje arhivarjev<\/em> iz delovnih organizacij in preizkusih njihovega znanja, ki so mu nudili sre\u010danja z ljudmi s terena, nova spoznanja in zanimiva do\u017eivetja.<\/p>\n\n\n\n

Nova stavba zagotovila primerno hrambo arhivske dedi\u0161\u010dine<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leta 1983 jih je presenetila strahovita poplava<\/em> in z njo se je zasukalo tudi nadaljnje delovanje arhivske slu\u017ebe, saj so prav zaradi te katastrofe \u010dez nekaj let pridobili novo stavbo, ki je kon\u010dno re\u0161ila pere\u010de vpra\u0161anje primerne hrambe arhivske dedi\u0161\u010dine na severnem Primorskem. \u00bbKoliko napornega dela smo prestali pri odpravljanju posledic poplave in pri selitvi v novo stavbo! A v nesre\u010di je bila zame tudi sre\u010da. Po poplavi mi je \u00bbpriplavala\u00ab sprememba samskega stanu. Dolgujem ji zahvalo, da sem se o\u017eenil in si ustvaril dru\u017eino,\u00ab se spominja sogovornik.<\/p>\n\n\n\n

Izpostavi \u0161e mno\u017eino strokovnih \u010dlankov, razprav, katalogov in drugih knjig  s podro\u010dja arhivistike in predvsem krajevne zgodovine oziroma domoznanstva.<\/em> \u00bbPisana beseda mi le\u017ei. Mnogo bibliografskih enot se je nabralo, uspeli so mi nekateri ”veliki teksti”, ki so mi \u0161e zdaj ljubi in na katere sem kar ponosen. Vsaj nekaj dalj\u0161ih in pomembnej\u0161ih naj na\u0161tejem:<\/p>\n\n\n\n

Ob\u010dinska sredi\u0161\u010da v obdobju 1814-1961\u2026; Ajdovsko-\u0161turske kulturne podobe v prelomnih letih 1945-1947; Alojz Kocjan\u010di\u010d v Cirilmetodijskem dru\u0161tvu katoli\u0161kih duhovnikov\u2026; \u010cast komur \u010dast: javni spomin na Valentina Stani\u010da; Grgarci \u2013 ”vitezi Svetogorske Kraljice”; Tri desetletja primorskega pevskega praznika<\/em> (ob 30. obletnici pevske revije Primorska poje);  <\/em>dve obse\u017eni\u0161tudiji o duhovnikuOtmarju \u010crnilogarju \u2013 predsedniku Planinskega dru\u0161tva Vipava in tajniku celjske Mohorjeve dru\u017ebe; Dru\u0161tva v Bukovici in Vol\u010dji Dragi; Dru\u0161tva na zahodni Banj\u0161ki planoti skozi \u010das; Ljudska prosveta in kultura na poti ob\u010dinske povezave \u2013 prva doba: 1955-1963 <\/em>(o najstarej\u0161i zgodovini  takega povezovanja v ob\u010dini Nova Gorica). In moj poklon doma\u010demu kraju: \u0160t. Vid \u2013 Podnanos \u2013 zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, <\/em>v katerega sem vlo\u017eil vse svoje srce, voljo, zagnanost, pogum in  znanje, kar sem ga takrat premogel.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u0160tiri ustvarjalna desetletja zasidrana v srcu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot pravi sogovornik, se je v \u0161tiridesetih letih nabralo mnogo lepega, ustvarjalnega in ob\u010dutenega, zasidranega v srcu in du\u0161i za trajen spomin. \u00bbPogosto kar zagori z ognjem radosti in zado\u0161\u010denja \u2026 Iztekla se je vrsta lepih do\u017eivetij in dru\u017eenj z drugimi uslu\u017ebenci slovenskih arhivskih ustanov.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Arhivisti\u010dno delo kot \u017eivljenjska potreba<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Arhivisti\u010dno delo  z upokojitvijo ni poniknilo v mrak odpisanega ali za vedno izlo\u010denega. Ostalo je njegova \u017eivljenjska potreba. \u00bbSkoraj ne mine dan, ko ne bi doma postoril vsaj nekaj, kar sodi k urejanju in dopolnjevanju mojega zasebnega arhiva. Skrbno ga vodim – ve\u010d \u010dasa kakor pa je trajala doba mojega slu\u017ebovanja v novogori\u0161kem arhivu. To je ”oku\u017eba”, ki zdravi, prava terapija \u2026 Neizrekljivo  ob\u010dutje veselja in izpolnjenosti!  Mnogo, premnogo sem pri svojem poklicnem in slu\u017ebenem delu pridobil, kar mi je tako reko\u010d osmislilo \u017eivljenje, obenem upam, da sem tistim, s katerimi sem se slu\u017ebeno sre\u010deval, in drugim, ki so potrebovali strokovno pomo\u010d, tudi kaj dal. Sre\u010den sem bil v tej slu\u017ebi.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Z razstavami k ve\u010dji prepoznavnosti arhivske dedi\u0161\u010dine<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je osnovno delo arhivista strokovna obdelava gradiva in skrb zanj na terenu, je k slu\u017ebi sodilo \u0161e kaj drugega, pove Jurij Rosa. Med drugim ustvarjalno prizadevanje za njeno \u010dim bolj\u0161o prepoznavnost v javnosti. <\/em>Narava arhivskega dela namre\u010d ni taka, da bi bila sama po sebi javnosti zelo na o\u010deh.  K \u0161irjenju prepoznavnosti arhivske dedi\u0161\u010dine med ljudmi in pove\u010danemu zanimanju poleg drugih pristopov zelo pripomorejo razstave arhivskega gradiva<\/em>.  Iz svoje razstavne dejavnosti sogovornik omenja pet velikih razstav. Zgradili bomo Novo Gorico<\/em> – o za\u010detnih delih gradnje Nove Gorice; Na solkanskem polju je raslo mesto – <\/em>onajstarej\u0161ih stavbah v Novi Gorici; Vinko Vodopivec (1878-1952) – o priljubljenem kromber\u0161kem \u017eupniku in izjemno plodnem skladatelju;  Dolga pot do kraj\u0161e ceste –<\/em> o izgradnji sabotinske ceste v Gori\u0161ka Brda; ”Frna\u017ea”- mesto v malem<\/em> – o fenomenu opu\u0161\u010dene opekarne, ki je slu\u017eila za preskrbo prebivalcev nastajajo\u010dega mesta. \u00bbVsaka razstava mi je po svoje pri srcu, ve\u010dkrat se jih spomnim in  podo\u017eivljam mesece napornih priprav vsake izmed njih in odmeve nanje. \u00bb<\/p>\n\n\n\n

Pedago\u0161ko poslanstvo arhiva<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V prvih letih slu\u017ebovanja so si nekateri mlaj\u0161i arhivisti, tudi Jurij Rosa, za\u017eeleli vklju\u010ditve v pedago\u0161ko poslanstvo arhiva.<\/em> Postalo jim je mikavno, da bi preizkusili svoje \u00bbu\u010diteljske\u00ab sposobnosti in hotenja. Za\u010deli so na\u010drtovati vklju\u010devanje \u010dim ve\u010djega \u0161tevila \u0161ol, da bi jih pritegnili k spoznavanju arhivske slu\u017ebe in arhivske dedi\u0161\u010dine. \u00bbDo neke mere nam je to uspelo, saj so se nekatere \u0161ole odzivale, posamezne pa obiskovale arhiv veliko let. V\u010dasih je bilo treba odpotovati tudi na teren, med \u0161olske klopi. Imam veliko lepih spominov na u\u010dno osebje, osnovno\u0161olce in dijake, tudi na kak\u0161no skupino \u0161tudentov, na njihova nenavadna vpra\u0161anja, zanimive do\u017eivljaje in anekdote.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Zanimanje za izseljensko tematiko<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pristojnosti arhivske ustanove v Novi Gorici niso take, da bi bila zadol\u017eena za arhivsko gradivo izseljencev in njihovih organizacij. Zato tovrstnih izvirnih fondov in zbirk nima. Tako gradivo  lahko pride v arhiv le posredno, bolj ali manj po naklju\u010dju: s prisotnostjo posameznih dokumentov ali serije dokumentov v drugih arhivskih fondih in zbirkah.  Zlasti to velja za fonde dru\u0161tev ter oseb in dru\u017ein. Koliko je tega pri osebnih in dru\u017einskih fondih, sogovornik  ne bi znal natan\u010dno povedati, ker se je z njimi ukvarjal le v manj\u0161i meri. \u00bbKo pa sem obdeloval gradivo prosvetnega dru\u0161tva Drago Bajc Vipava, sem v njem naletel na zelo zanimive spise, sad  dopisovanja z izseljenim vipavskim rojakom Jo\u017eefom Durnom iz Clevelanda v letih 1950-1951,\u00ab se spominja sogovornik. \u00bbMoje zanimanje za tematiko izseljenstva pa se je porodilo prav pri slu\u017ebovanju v arhivu. Pred mnogimi leti sem za slu\u017ebene potrebe iskal nek \u010dlanek v Slovenskem izseljenskem koledarju, ki ga je izdajala Slovenska izseljenska matica. Brskal sem po njih in \u010dlanek menda tudi na\u0161el. Besedila in slikovne priloge v koledarjih so me pritegnile. Iskra se je v\u017egala, a minilo je \u0161e precej let, da se je razplamtela.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Svojo bralno strast Jurij Rosa pote\u0161i tudi s sistemati\u010dnim branjem razli\u010dnih koledarjev, ki so izhajali ali \u0161e izhajajo na slovenskem narodnostnem ozemlju: koledarji vseh treh Mohorjevih dru\u017eb, Pre\u0161ernov koledar, Jadranski koledar, Trinkov koledar, Koro\u0161ki koledar, Porabski koledar.  \u00bbMed njimi ja kajpada tudi koledar Slovenske izseljenke matice, ki je pri\u0161el na vrsto prav v zadnjih nekaj letih. Precej letnikov imam doma, ostale pa sem si moral izposoditi  v knji\u017enicah.  Ker pa tudi knji\u017enice nimajo vsega, me je pot pripeljala na izdajatelja – Slovensko izseljensko matico. Tu sem naletel na res prijazno in ustre\u017eljivo gospo \u017denjo Simoni\u010d,<\/strong> ki mi je omogo\u010dila izposojo \u0161e \u0161tirih neprebranih koledarjev, za kar sem ji nadvse hvale\u017een.<\/p>\n\n\n\n

Moje zanimanje za izseljevanje Slovencev, to ”rano” slovenskega naroda, pa sega \u017ee precej nazaj, saj redno spremljam radijske in televizijske oddaje na to tematiko, svojo knji\u017enico sem  obogatil \u0161e z drugimi tiskanimi izdajami, obi\u0161\u010dem kak\u0161no razstavo ali se udele\u017eim strokovnih posvetov. ”Bitje in \u017eitje” na\u0161ega dragocenega narodnega telesa v tujini je prav ”pri \u0161pici” mojega zanimanja za utrjevanje lastne narodne zavesti in njenega \u0161irjenja tam, kjer lahko kaj storim zanjo. S srcem sem  pri rojakih vsepovsod po svetu, tudi z bole\u010dino zaradi tolik\u0161nega odtekanja slovenskega narodnega telesa drugam.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Upokojeni Rosa nima prostega \u010dasa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogosto je sli\u0161ati, da upokojenci nikoli nimajo prostega \u010dasa in na\u0161 sogovornik to ugotovitev potrjuje. \u00bbDa bi \u0161tiri leta in pol kot upokojenec po\u010dival?! Kje pa! Nekaj si sam nalo\u017eim na ramena, \u0161e ve\u010dkrat pa me poi\u0161\u010dejo drugi in tako v\u010dasih ”butara postane prete\u017eka”. Tako se kar nabira: raziskovanje arhivskega gradiva, obiskovanje knji\u017enic, pisanje \u010dlankov in \u0161tudij, tu pa tam kak\u0161no predavanje ali sodelovanje pri pogovornem omizju, udele\u017eba na simpozijih, predstavitvah knjig in kulturnih prireditvah, ogledi razstav. Pa \u0161e ”zasvojenost” z iskanjem  starih knjig v bukvarnah!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Zdravljica v Podnanosu \u2013 poklon kraja in ob\u010dine dr\u017eavni himni<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V zadnjih dveh letih so Jurija Roso najprej mo\u010dno zaposlovali obse\u017ena priprava, pisanje in urednikovanje knjige o znani romarski cerkvi sv. Hieronima na Nanosu. \u00bbKmalu nato so me pritegnili k slovensko-italijanski \u010dezmejni pobudi Umetniki med rekami in lagunami: za  tiskano in obse\u017enej\u0161o spletno predstavitev sem sestavil opise manj znanih umetnikov  z obmo\u010dja ob\u010dine Vipava. Pospe\u0161eno sem vklju\u010den v  pripravo vsebin za Hi\u0161o Zdravljica v Podnanosu, ki je na\u010drtovana kot privla\u010dna turisti\u010dna postojanka. To bo poklon kraja in ob\u010dine zgodbi dr\u017eavne himne in njenim stvariteljem (ta je namre\u010d tesno povezana z na\u0161im krajem), v povezavi s predstavitvijo Podnanosa z okolico. Veselim se te izjemne pridobitve in trdno upam, da bo opravila svoje poslanstvo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: \u017denja Simoni\u010d    <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Decembra lani je Zdru\u017eenje Slovenska izseljenska matica obiskal gospod Jurij Rosa, upokojeni zgodovinar in 40 let zaposlen arhivist v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Zanima ga izseljenska problematika in si je iz knji\u017enice SIM izposodil Slovenske izseljenske koledarje. Ker mu je Matica odprla vrata za kakr\u0161no koli informacijo tudi v prihodnje, smo se odlo\u010dili gospoda […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3513,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-3506","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3506","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3506"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3506\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3515,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3506\/revisions\/3515"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3513"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3506"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3506"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3506"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}