{"id":3563,"date":"2026-06-11T15:56:48","date_gmt":"2026-06-11T13:56:48","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3563"},"modified":"2026-06-11T15:59:50","modified_gmt":"2026-06-11T13:59:50","slug":"s-knjigami-janeza-roglja-v-zakladnico-pregleda-svetovnega-izseljenstva-tudi-slovensko-izseljenstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/06\/11\/s-knjigami-janeza-roglja-v-zakladnico-pregleda-svetovnega-izseljenstva-tudi-slovensko-izseljenstvo\/","title":{"rendered":"S knjigami Janeza Roglja v zakladnico pregleda svetovnega izseljenstva tudi slovensko izseljenstvo"},"content":{"rendered":"\n

Po dolgoletnem delu s Slovenci po svetu, ki ga je opravljal kot<\/strong> <\/em><\/strong>glavni tajnik Slovenske izseljenske matice, je Janez Rogelj za\u010dutil potrebo, da ta njegova aktivnost ne zbledi.  \u00bbVe\u010d kot 23 let sem opravljal delo, ki me je veselilo in obenem \u017ealostilo. Odhodi mnogih, ki sem jih tudi osebno poznal, so bili v  ve\u010dini primerov v za\u010detku mi\u0161ljeni kot za\u010dasni. \u017dal so najve\u010dkrat ostali trajni. Njihova \u017eivljenja,  te\u017eave, napori, uspehi in tudi razo\u010daranja so postala del mojega \u017eivljenja, kar me je obremenjevalo, dostikrat pa tudi razveseljevalo,\u00ab je v pogovoru za Rodno grudo povedal Janez Rogelj, ki je letos spomladi pri Zdru\u017eenju Slovenska izseljenska matica izdal drugi del dragocene knjige Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Matica je bila vselej sti\u010di\u0161\u010de izseljencev in vstopna to\u010dka povratnikov. Kako je zorela zamisel, da bi svoje izku\u0161nje in vtise strnili v knjigo?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko sem se konec leta 2012 upokojil, sem se poskusil zavestno umakniti s tega podro\u010dja. Ni \u0161lo … Stiki so ostali, spomini tudi. Vpra\u0161anja so se kar porajala.  Na dru\u017eabnem omre\u017eju Facebook je v blogu Kov\u010dek v sliki in besedi za\u010del  osvetljevati vsaj del\u010dek upanj, \u017eelja, strahu, ki so povezana  s \u00bbkov\u010dkom\u00ab oziroma odhodom iz domovine.<\/p>\n\n\n\n

Kateri so bili glavni razlogi za pisanje knjige?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Glavni razlog je bil v tem, da na slovenskem knji\u017enem trgu \u0161e ni bilo kolikor toliko verodostojne knjige o zgodovini slovenskega izseljenstva oziroma enciklopedije slovenskega izseljenstva. Poleg tega sem  \u017eelel z knjigo vsaj deloma predstaviti bogat foto arhiv SIM  oziroma njenih publikacij: Rodne grude, Slovenskega izseljenskega koledarja in prve revije v angle\u0161kem  jeziku, izdane v Sloveniji (Slovenian quarterly  review), ki jih je SIM dolga desetletja   izdajala.<\/p>\n\n\n\n

Z izdajo te oziroma obeh knjig bomo lahko v zakladnico pregleda svetovnega izseljenstva vsaj deloma vklju\u010dili tudi slovensko izseljenstvo. Tudi \u010das, v katerem  \u017eivimo in je  poln dinami\u010dnih sprememb, tako v dru\u017ebi kot tudi v SIM, si zaslu\u017ei ustrezno knji\u017eno predstavitev.<\/p>\n\n\n\n

Glavne spremembe, ki sem jih za\u010dutil v  zadnjih 30 letih, so se zgodile v slovenskem izseljenstvu. Od neko\u010d 1555 klubov, dru\u0161tev, \u0161ol, \u010dasopisov \u2026 jih  sedaj deluje le \u0161e pribli\u017eno  300. Ta velik upad organiziranosti slovenskega izseljenskega \u017eivljenja po svetu ni nikjer zabele\u017een. \u0160e ve\u010d, neko\u010d bogata aktivnost Slovencev po svetu  niti ni dovolj dobro dokumentirana. Osvetlitev posameznih izginjajo\u010dih dejavnosti slovenskega izseljenstva v teh knjigah  je glavna vrednost mojega pisanja.<\/p>\n\n\n\n

S tem ko vse bolj bledijo oziroma izginevajo vedenja o bogati aktivnosti    pomembnih posameznikov  in institucij, ki so delovali v Sloveniji do 1990.  (na primer revije Na\u0161 delavec, SZDL, povezave zdomskih dru\u0161tev z lokalnimi  okolji \u2026), delamo \u0161kodo, ki jo bo te\u017eko popraviti.<\/p>\n\n\n\n

Pri\u010dujo\u010da knjiga  torej ni zgodovina slovenskega izseljenstva  ali celo enciklopedija  tega pomembnega dela  zgodovine slovenskega naroda temve\u010d le  moj prispevek, pridobljen na osnovi dolgoletnega dela, k morebitni   kasnej\u0161i celoviti pripravi zgodovine in enciklopedije slovenskega izseljenstva.<\/p>\n\n\n\n

Kako ste zbirali gradivo za oba dela Zgodb slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki sta doslej iz\u0161la? Osebni spomini gotovo niso zadostovali, mnogi izseljenci so \u017ee pokojni …<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poleg osebnih spominov, ki pa na \u017ealost navkljub dolgoletnem sodelovanju oziroma poznavanju po\u010dasi izginjajo (ko sem 1988. aktivno za\u010del sodelovati z izseljenci, so bili ti praviloma stre\u0161ji od mene), sem se  moral poslu\u017eiti drugih oblik. Kot re\u010deno, danes mnogih ni ve\u010d, veliko jih je ostarelih. Komuniciranje z njimi je zaradi oddaljenosti in nepoznavanja sodobne tehnologije mo\u010dno ote\u017eeno. Zato sem uporabljal predvsem osebno pisno korespondenco, ki jo je imela SIM  z njimi. Najdragocenej\u0161e pa je bilo njihovo  objavljanje prispevkov v  edicijah, ki jih je izdajala Slovenska izseljenska matica. Zelo so mi pomagale tudi posamezne  revije oziroma bilteni, ki so jih oziroma jih \u0161e izdajajo posamezna  izseljenska dru\u0161tva, kot na primer Misli v Avstraliji.<\/p>\n\n\n\n

Kako so se rojaki in njihovi sorodniki odzivali na va\u0161a povpra\u0161evanja? Kako ste in \u0161e komunicirate z njimi?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Njihovi odzivi so navdu\u0161ujo\u010di! Vsi, brez izjeme, so radi sodelovali. Vsak seveda po svojih mo\u010deh. Pri stikih z njimi imam  dostikrat slabe ob\u010dutke. Ko o nekom napi\u0161em samo nekaj stavkov, njegovi  bli\u017enji pa so dolga desetletja, da ne re\u010dem celo \u017eivljenje, \u00bbtrpeli\u00ab njegovo dru\u0161tveno delo, imam slab ob\u010dutek, da bi si tudi oni zaslu\u017eili ve\u010djo vlogo in mesto v posameznem prispevku. Velikokrat imam tudi slab ob\u010dutek, ko pomislim, da moj prispevek o nekom ni ustrezen odziv na vse njegovo delo in pomen, ki ga je nekdo dajal slovenski stvari v tujini. Moje pisanje o posamezniku tudi ni uradno stali\u0161\u010de o pomenu in vlogi posameznika v svetu. Toda bolje je tudi to, \u010deprav ne najbolj zadovoljivo, kot pa nikakr\u0161no.<\/p>\n\n\n\n

Na katere vire ste se lahko opirali?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot re\u010deno, glavna opornica so bili osebni stiki. Za tiste iz preteklosti pa sem uporabljal objavljene zapise, komentarje oziroma stali\u0161\u010da. Prav tako pa sem uporabil, posebej za bolj \u00bbznane\u00ab izseljence, tudi ostala, \u017ee v drugih mediji objavljena   dejstva.<\/p>\n\n\n\n

Za katere generacije in od kod je bilo najte\u017ee najti podatke?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seveda je bilo najte\u017eje najti podatke za prve generacije  slovenskih izseljencev, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prav tako te\u017eko pa je bilo najti podatke za  tiste Slovence, ki so \u017eiveli in delovali na obmo\u010djih oziroma krajih, kjer ni bilo organiziranih oblik slovenskega izseljenstva  (Afrika, Vzhodna Evropa …)<\/p>\n\n\n\n

Kako ste se lotili zbiranja slikovnega gradiva? Matica ga gotovo hrani veliko, ne pa tudi vsega …<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prav ob delu  pri pripravi pri\u010dujo\u010dih knjig sem spoznal, kak\u0161no bogastvo ima v svojem arhivu SIM. Kot izdajateljica specializirane revije za Slovence po svetu Rodne grude, letnega almanaha Slovenski izseljenski koledar  in prve slovenske revije v angle\u0161kem jeziku Slovenian quaterly je dolga desetletja imela tesne stike z  takrat vodilnimi slovenskimi fotoreporterji. V arhivu SIM je \u0161e veliko njihovih neobjavljenih posnetkov Slovenije  in njene kulture ter zgodovinskih dogodkov. V zadnjem \u010dasu pa v blogu KOV\u010cEK uporabljam simbolizirane ilustracije Umetne inteligence  (UI) za posameznike, katerih  fotografij nimam.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne izku\u0161nje, pozitivne ali negativne, ste iz prve knjige<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

prinesli v drugo, \u010desa ste se nau\u010dili?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sedaj ko sem pri\u010del s popisom slovenskih izseljenskih zgodb, moram z njimi nadaljevati. Ne moremo govoriti samo o Slovencih v Brazilij, na primer, v Latinski Ameriki, ki sem jih opisal v svoji  prvi knjigi, ne pa tudi v Argentini, Urugvaju in \u010cilu.  Slovenci ne \u017eive samo v Belgiji, \u0160vici v Evropi, ampak moram nadaljevati tudi z opisovanjem Slovencev v drugih evropskih dr\u017eavah.<\/p>\n\n\n\n

Glavna negativna  izku\u0161nja  iz prvih dveh knjig pa je v izboru posameznikov. Vem, da je nemogo\u010da opisati vse posameznike, to, da sem se odlo\u010dil za nekoga, ne pomeni, da je le-ta bolj\u0161i kot njegov sosed v istem kraju, ki \u017eivi isto \u017eivljenje, pa ga jaz nisem poznal, oziroma o njem niso pisali dru\u0161tveni medijih. Zato je naslov knjige  Zgodbe o slovenskih izseljencih v sliki in besedi \u2026 v njih ne bodo  mogli biti opisani prav vsi. Va\u017eno pa je, da se opisovanje pri\u010dne, da se  te posameznike iztrga iz pozabe,  \u010deprav v Sloveniji nimajo ne sorodnikov ne znancev.<\/p>\n\n\n\n

Kako je knjigi sprejela slovenska javnost?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lepo, predvsem umirjeno. Prvikrat v zadnjih tridesetih letih se niso stalno pojavljala vpra\u0161anje v smislu, ali je nekdo ekonomski ali politi\u010dni izseljenec. \u0160e ve\u010d, nikoli se ni ve\u010d postavljalo vpra\u0161anj, ali so sodelovali z SIM ali ne, ali so bili  usmerjeni v Jugoslavijo  ali v Slovenijo. Mogo\u010de  se je tu in tam pojavilo vpra\u0161anje, ali so bili zgolj delavci, rudarji in ne znanstveniki, na primer. Toda tudi taka vpra\u0161anja so bila legitimna. Vse preve\u010d smo v zadnjih  \u0161estdesetih letih govorili o ogromni intelektualni mo\u010di slovenskih izseljencev. Izraz  \u00bbtretja\u00ab univerza (za Ljubljano in Mariborom) je nastal prav iz te \u017eelje, da bi med Slovenci po svetu na\u0161li toliko znanstvenikov, profesorjev, akademikov , da bi lahko oblikovali tretjo univerzo.  Tudi vse preve\u010dkrat se je postavljalo vpra\u0161anje o slovenskem izseljenskem kapitalu. Na  ta obe pri\u010dakovanji dajeta  knjigi odgovor: da, med Slovenci po svetu  so tudi marsikateri akademiki in profesorji, tudi prenekateri Slovenci  v svetu so imoviti. Toda nikakor ne moremo govoriti o velikem \u0161tevilu. \u0160e vedno je ve\u010dina slovenskih izseljencev tistih, ki so od\u0161li v tujino po ve\u010dji, debelej\u0161i kos kruha. Tega so tudi na\u0161li, radi pomagajo v humanitarnih zadevah, ko jih Slovenija potrebuje. Toda finan\u010dna sredstva bodo namenili tja, kjer bodo imeli bolj\u0161i dohodek … Znanstveniki vseh profilov slovenske krvi v tujini govorijo samo o vrstah znanosti in njihovih dose\u017ekov brez  pridevnika \u00bbslovenski\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Ali in kdaj bosta knjigi dobili nadaljevanje? Katere dele sveta boste \u0161e obdelali?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsekakor!  V tretjem delu bom objavil zgodbe  slovenskih izseljencev iz  Urugvaja in \u010cila. Glavno podro\u010dje delovanja Slovencev v  Latinski Ameriki \u2013 Argentini pa bo pri\u0161lo  na vrsto v 4. delu Zgodb. Temeljni del tretjega dela  knjige se bo dotikal \u017eivljenja Slovencev v Nem\u010diji, Franciji in na Nizozemskem.<\/p>\n\n\n\n

Seveda po bo, tako kot je bilo to  objavljeno v prvi in drugi knjigi, glavni predmet opis delovanja vladnih slu\u017eb, ki se v Sloveniji ukvarjajo s Slovenci po svetu in zamejstvu (od  1991 pa dol danes). V prvi knjigi sem opisal  kratko zgodovino  skrbi   dr\u017eavnih organov, prek Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in SFRJ, tu sem opisal tudi  zgodovino in delovanje SIM so  leta 1990. V drugem delu Zgodb delovanje SIM do  dana\u0161njih dni.<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dji zalogaj pa me \u0161e \u010daka : ZDA, Kanada in Avstralija.  \u017de \u0161est let zbiram gradivo za  te najpomembnej\u0161e izseljenske dr\u017eave, kjer  \u017eivijo Slovenci. \u010ce se malo po\u0161alim, da bom to dokon\u010dal, pa bom potreboval poleg obilice \u010dasa \u0161e veliko zdravja, \u017eelje in energije pa mi zaenkrat k sre\u010di ne manjka.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po dolgoletnem delu s Slovenci po svetu, ki ga je opravljal kot glavni tajnik Slovenske izseljenske matice, je Janez Rogelj za\u010dutil potrebo, da ta njegova aktivnost ne zbledi.  \u00bbVe\u010d kot 23 let sem opravljal delo, ki me je veselilo in obenem \u017ealostilo. Odhodi mnogih, ki sem jih tudi osebno poznal, so bili v  ve\u010dini primerov […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3565,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8,1],"tags":[],"class_list":["post-3563","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","category-nekategorizirano","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3563","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3563"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3563\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3569,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3563\/revisions\/3569"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3565"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3563"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3563"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3563"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}