{"id":3583,"date":"2026-08-25T10:57:03","date_gmt":"2026-08-25T08:57:03","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3583"},"modified":"2026-08-25T11:07:13","modified_gmt":"2026-08-25T09:07:13","slug":"med-zgodbami-spomini-in-hrepenenjem-75-let-povezovanja-slovencev-po-svetu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/08\/25\/med-zgodbami-spomini-in-hrepenenjem-75-let-povezovanja-slovencev-po-svetu\/","title":{"rendered":"Med zgodbami, spomini in hrepenenjem: 75 let povezovanja Slovencev po svetu"},"content":{"rendered":"\n

Ko se obiskovalec v poletnem jutru sprehodi po Jakopi\u010devem sprehajali\u0161\u010du v ljubljanskem parku Tivoli, ga med kro\u0161njami dreves in \u0161elestenjem listja spremljajo obrazi ljudi. Nekateri se smejijo, drugi pojejo, tretji objemajo sorodnike, ki jih dolgo niso videli. Med fotografijami so otroci v narodnih no\u0161ah, pevci, misijonarji, delavci, \u0161portniki, umetniki in dru\u017eine, ki jih povezuje nekaj skupnega \u2013 Slovenija.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razstava 75 let povezovanja<\/em>, ki jo je ob svojem jubileju pripravila Slovenska izseljenska matica, ni zgolj pregled delovanja organizacije, ustanovljene leta 1951. Pred obiskovalcem se razgrne zgodba \u0161tevilnih generacij ljudi, ki so od\u0161li v svet, vendar domovine nikoli niso zares zapustili.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d kot razstava<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na osemdesetih velikih panojih so zbrane fotografije sre\u010danj, kulturnih prireditev, obiskov, praznovanj in vrnitev domov. Razstava ni zasnovana kronolo\u0161ko, temve\u010d kot mozaik spominov, izku\u0161enj in pripovedi, ki dokazujejo, da je mogo\u010de ohraniti ob\u010dutek pripadnosti tudi takrat, ko \u010dloveka od domovine lo\u010dujejo oceani in celine.<\/p>\n\n\n\n

Glavna tajnica Slovenske izseljenske matice Jasmina Ili\u010d poudarja, da so prav kultura, jezik in osebni stiki tisti, ki \u017ee desetletja povezujejo rojake po vsem svetu. \u00bbPrav kultura je tista sila, ki presega razdalje, meje in \u010das; je most, ki Slovence povezuje ne glede na kraj, kjer \u017eivijo,\u00ab je zapisala. Razstavo sta si z zanimanjem ogledali tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep \u0160imenko in dr\u017eavna sekretarka dr. Helena Jaklitsch.<\/p>\n\n\n\n

Velika zgodba slovenskih odhodov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razstava obiskovalca spomni tudi na osupljive razse\u017enosti slovenskega izseljenstva. Raziskovalka dr. Mirjam Milhar\u010di\u010d je ob odprtju poudarila, da se je od sredine 19. do sredine 20. stoletja s slovenskega etni\u010dnega ozemlja izselilo pribli\u017eno 440.000 ljudi oziroma skoraj tretjina prebivalstva. Po drugi svetovni vojni so sledili novi valovi beguncev, politi\u010dnih prebe\u017enikov in poznej\u0161ih zdomcev, ki so si kruh slu\u017eili v evropskih dr\u017eavah. Toda za temi \u0161tevilkami se skrivajo obrazi in usode. \u00bbZa vsakim posameznikom so dru\u017eine, prijatelji, sorodniki, sosedi, partnerji, rojstni kraji, navade in obi\u010daji, recepti in okusi, glasba in pesmi, vonjave in podobe, jezik in nare\u010dja,\u00ab je povedala dr. Milhar\u010di\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Slovenci po vsem svetu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogled na razstavne panoje razkriva presenetljivo raznolikost slovenskih poti po svetu. Kmetje so ob koncu 19. stoletja odhajali v Brazilijo, delavci v Argentino, Paragvaj in Urugvaj, misijonarji v Afriko, misijonarke v Indijo, \u0161tevilne mlade Primorke pa v Egipt. Nekateri so od\u0161li zaradi rev\u0161\u010dine, drugi zaradi politi\u010dnih razmer, tretji zaradi \u017eelje po znanju, svobodi ali bolj\u0161em \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Milhar\u010di\u010d opozarja, da slovenske izseljenske zgodovine ne smemo razumeti zgolj kot zgodovine izgub. \u00bbPomembno je razumeti bole\u010dine ob lo\u010ditvi, \u017ealost in hrepenenje, pogre\u0161anje in ob\u010dutke izgube,\u00ab je poudarila, \u00bba prav tako pomembno je vedeti in ceniti povezanost, ki jo ljudje ustvarijo zaradi lo\u010ditve.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Zgodbe, ki nikoli ne utihnejo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najve\u010djo mo\u010d razstavi dajejo prav osebne pripovedi. Ena od \u0161tirih sester v Clevelandu je raziskovalki neko\u010d dejala: \u00bbJaz mislim, da na\u0161a mama ni nikoli zares od\u0161la iz svojega kraja.\u00ab Drug sogovornik je pripovedoval, da je ob obisku doma\u010dega kraja svojih star\u0161ev natan\u010dno poznal vsako hi\u0161o, drevo in pot, \u010deprav tam nikoli ni \u017eivel.<\/p>\n\n\n\n

To so zgodbe o vztrajnosti, pogumu in pripadnosti. Zgodbe, ki so se neko\u010d prena\u0161ale v pismih, nato po telefonu, danes pa \u017eivijo v elektronskih sporo\u010dilih, videoklicih in dru\u017ebenih omre\u017ejih. Njihovo bistvo ostaja enako: \u010dlovek nikoli povsem ne pozabi kraja, iz katerega izhaja.<\/p>\n\n\n\n

Ljudje nimamo korenin, temve\u010d krila<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razstava je poklon vsem, ki so od\u0161li, in vsem, ki so ostali. Je poklon ne\u0161tetim prostovoljcem, sodelavcem, raziskovalcem in ustvarjalcem, ki \u017ee tri \u010detrt stoletja skrbijo, da vezi med Slovenci doma in po svetu ostajajo \u017eive.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: arhiv SIM in USZS<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko se obiskovalec v poletnem jutru sprehodi po Jakopi\u010devem sprehajali\u0161\u010du v ljubljanskem parku Tivoli, ga med kro\u0161njami dreves in \u0161elestenjem listja spremljajo obrazi ljudi. Nekateri se smejijo, drugi pojejo, tretji objemajo sorodnike, ki jih dolgo niso videli. Med fotografijami so otroci v narodnih no\u0161ah, pevci, misijonarji, delavci, \u0161portniki, umetniki in dru\u017eine, ki jih povezuje nekaj […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3584,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-3583","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3583","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3583"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3583\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3592,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3583\/revisions\/3592"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3584"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3583"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3583"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3583"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}