{"id":3614,"date":"2026-08-25T11:17:00","date_gmt":"2026-08-25T09:17:00","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3614"},"modified":"2026-08-25T11:20:27","modified_gmt":"2026-08-25T09:20:27","slug":"ko-minestra-zadisi-po-domu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/08\/25\/ko-minestra-zadisi-po-domu\/","title":{"rendered":"Ko mine\u0161tra zadi\u0161i po domu"},"content":{"rendered":"\n

Peta Mine\u0161trijada v Pincah Marofu ni bila le tekmovanje v kuhanju tradicionalne istrske in primorske jedi. Bila je predvsem sre\u010danje Slovencev, ki jih ne glede na to, kje \u017eivijo, povezujejo skupne korenine, spomini in \u017eelja, da bi dedi\u0161\u010dino svojih prednikov ohranili tudi za prihodnje rodove.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Pincah Marofu, vasi v ob\u010dini Lendava, je 6. junija letos zadi\u0161alo po mine\u0161tri. Toda za udele\u017eence pete Mine\u0161trijade je bil vonj, ki se je \u0161iril iz kotli\u010dkov nad ognji\u0161\u010di, veliko ve\u010d kot le vabljiv vonj po dobri hrani. V njem so bili spomini na morje, doma\u010de kraje in prednike \u2013 pa tudi nekaj, kar je morda \u0161e pomembnej\u0161e: ob\u010dutek pripadnosti.<\/p>\n\n\n\n

Pince Marof so pred pribli\u017eno stoletjem zaznamovali prihodi ljudi iz Istre in s Primorske. Po prvi svetovni vojni in podpisu Rapalskega sporazuma so \u0161tevilni zaradi zgodovinskih, dru\u017ebenih in gospodarskih okoli\u0161\u010din zapustili svoje domove ter se trajno naselili ob Muri. S seboj so prinesli pesmi in napeve Jadrana, obi\u010daje, kulinariko, spomine in na\u010din \u017eivljenja ter jih vtkali v novo okolje. Dru\u0161tvo Primorci in Istrani v Prekmurju danes skrbi, da te korenine ne bi utonile v pozabo. Mine\u0161trijada je eden od dogodkov, s katerimi jih ohranjajo.<\/p>\n\n\n\n

Tekmovanje, ki je pravzaprav dru\u017eenje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na leto\u0161njo Mine\u0161trijado je bilo povabljenih 17 dru\u0161tev. Med njimi tudi Dru\u0161tvo Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banjaluke, ki se je povabilu z veseljem odzvalo. Olga Suvajac, predsednica dru\u0161tva<\/strong>, pravi, da so se Mine\u0161trijade letos udele\u017eili \u017ee \u010detrti\u010d \u2013 in da je kulinari\u010dno tekmovanje pravzaprav predvsem prilo\u017enost za dru\u017eenje slovenskih dru\u0161tev.<\/p>\n\n\n\n

Med dru\u0161tvoma iz Banjaluke in Pinca Marofa je vez \u0161e posebej mo\u010dna. Njuno dru\u017eenje ima skupne zgodovinske korenine: pred pribli\u017eno sto leti so se \u0161tevilne slovenske dru\u017eine iz Istre in Primorske zaradi gospodarskih razmer, dru\u017ebenih sprememb in zgodovinskih okoli\u0161\u010din preselile v razli\u010dne kraje. Nekateri so novo domovino na\u0161li v okolici Lendave, drugi v Banjaluki in Slatini. Iz te skupne zgodbe se je pred pribli\u017eno desetletjem za\u010delo razvijati prijateljstvo obeh dru\u0161tev, ki ga danes utrjujejo sre\u010danja, kulturne dejavnosti in prireditve.<\/p>\n\n\n\n

\u010clani Dru\u0161tva Primorci in Istrani v Prekmurju tako vsako leto obi\u0161\u010dejo prireditev Slovenski dan v Slatini, \u010dlani Dru\u0161tva Triglav pa se vra\u010dajo v Pince Marof. Iz sre\u010danj se je po besedah Olge Suvajac razvilo globoko razumevanje skupne zgodbe, spo\u0161tovanje prednikov in skupna \u017eelja, da bi bogata slovenska dedi\u0161\u010dina \u017eivela tudi naprej.<\/p>\n\n\n\n

Vsak kotli\u010dek ima svojo zgodbo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

In potem pride na vrsto mine\u0161tra. \u010cebula, zelena, korenje, paprika, krompir, paradi\u017enik, makaroni, mast in za\u010dimbe so se zna\u0161li v kotli\u010dkih nad ognjem. Ekipa iz Banjaluke je svoje delovno mesto opremila \u0161e s prtom, dru\u0161tvenim napisom, glasili, pecivom, kislo smetano in slovenskim vr\u010dem, okra\u0161enim z vrtnicami in poljskim makom, nabranim na bli\u017enjem polju. Medtem ko je eden me\u0161al mine\u0161tro, so drugi peli, se \u0161alili in se dru\u017eili z ekipami iz drugih krajev.<\/p>\n\n\n\n

A \u010deprav so bile sestavine podobne, so bile mine\u0161tre razli\u010dne. In prav v tem je njihov \u010dar.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPosebnost istrske mine\u0161tre je v tem, da sama priprava te jedi in sestavine di\u0161ijo po morskem podnebju, kar spodbuja spomine na prvotno domovino,\u00ab pripoveduje Olga Suvajac. Vsaka dru\u017eina ima svoj na\u010din kuhanja, pravi, zato je tudi prvotni recept skozi leta do\u017eivel razli\u010dne \u00bbizbolj\u0161ave\u00ab, odvisno od okusa tistega, ki v dru\u017eini odlo\u010da o kuhanju. Morda je prav zato mine\u0161tra tako primerna jed za sre\u010danje rojakov. V njej je nekaj doma\u010dega, nekaj podedovanega in hkrati nekaj povsem osebnega.<\/p>\n\n\n\n

Toliko podobnosti, toliko razli\u010dnosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mine\u0161trijada pa ni povezovala le dru\u0161tev iz razli\u010dnih dr\u017eav in okolij, temve\u010d je pokazala tudi bogastvo razli\u010dnosti znotraj slovenskega prostora.<\/p>\n\n\n\n

Olgo Suvajac je posebej pritegnila primerjava ekip iz Trsta in Gabrja. Obe sta nastopili v narodnih no\u0161ah, vendar vsaka v svoji. \u00bbToliko sli\u010dnosti in toliko razli\u010dnosti,\u00ab je opazila.<\/p>\n\n\n\n

Na prireditvi so se sre\u010devali razli\u010dni govori, nare\u010dja in navade. Ekipa iz Sombora je sodelovala prvi\u010d, Tr\u017ea\u010dani so pri\u0161li v narodnih no\u0161ah, razli\u010dne ekipe so s seboj prinesle svoje dobrote, svojo govorico in svoj na\u010din praznovanja. In \u010deprav je Olga, ki ni obiskovala slovenskih \u0161ol, sama povedala, da sloven\u0161\u010dine ne obvlada najbolje, jo razli\u010dnost slovenskih nare\u010dij navdu\u0161uje. Od \u0161tajerskega, prle\u0161kega in prekmurskega do ljubljanskega \u2013 na koncu se, pravi, vsi lepo razumejo.<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dja nagrada ni bila medalja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Banjalu\u0161ka ekipa tokrat ni prejela nagrade za najbolj\u0161o mine\u0161tro. Prvo mesto za kakovost mine\u0161tre je pripadlo dru\u0161tvu iz Sombora, nagrado za najbolj veselo dru\u0161tvo pa ekipi iz Ljubljane. Toda rezultat o\u010ditno ni bil najpomembnej\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNa\u0161a mine\u0161tra ni nagrajena, to pa nas ni motilo, da u\u017eivamo na zaklju\u010dni prireditvi,\u00ab pravi Olga. Podobno je zapisala \u017ee v svojem poro\u010dilu: najve\u010dja nagrada je bilo dejstvo, da so bili del dogodka, ki so ga pripravili prijatelji iz Pinca Marofa. Po koncu so se v Banjaluko vrnili sre\u010dni in zadovoljni, z zvoki polke in val\u010dka v du\u0161i. In morda je prav to bistvo Mine\u0161trijade.<\/p>\n\n\n\n

Da se Slovenci sre\u010dujejo, kjer koli \u017eivijo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Olga Suvajac verjame, da se mora Mine\u0161trijada nadaljevati. Ne zaradi tekmovanja in ne zaradi nagrad, ampak zato, ker tak\u0161ni dogodki dokazujejo, da Slovence ne glede na kraj bivanja povezuje nekaj globljega.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbVsi imamo iste korenine \u2013 slovenske, pa \u010deprav sta mesto in na\u010din \u017eivljenja druga\u010dna,\u00ab pravi. Dru\u017eenja slovenskih dru\u0161tev so po njenem prilo\u017enost, da se slovenska dedi\u0161\u010dina ohrani in prenese naprej. Pri tem je sodelovanje dru\u0161tev iz mati\u010dne domovine in zamejstva \u0161e posebej pomembno.<\/p>\n\n\n\n

V Pincah Marofu so zato junija letos kuhali mine\u0161tro, a v resnici so kuhali \u0161e nekaj drugega \u2013 spomin, prijateljstvo in pripadnost. Iz kotli\u010dkov se je dvigal vonj po istrski in primorski tradiciji, okoli njih pa so se spletale nove vezi.<\/p>\n\n\n\n

In morda je prav v tem najve\u010dja skrivnost mine\u0161tre: recept se lahko skozi generacije spreminja, okus je lahko vsaki\u010d nekoliko druga\u010den, toda spomin na dom ostaja.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: arhiv dru\u0161tva<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Peta Mine\u0161trijada v Pincah Marofu ni bila le tekmovanje v kuhanju tradicionalne istrske in primorske jedi. Bila je predvsem sre\u010danje Slovencev, ki jih ne glede na to, kje \u017eivijo, povezujejo skupne korenine, spomini in \u017eelja, da bi dedi\u0161\u010dino svojih prednikov ohranili tudi za prihodnje rodove. V Pincah Marofu, vasi v ob\u010dini Lendava, je 6. junija […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3615,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-3614","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenska-kulinarika","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3614","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3614"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3614\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3619,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3614\/revisions\/3619"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3614"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3614"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3614"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}