{"id":3637,"date":"2026-10-31T09:18:18","date_gmt":"2026-10-31T08:18:18","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3637"},"modified":"2026-10-31T09:58:49","modified_gmt":"2026-10-31T08:58:49","slug":"suzana-lep-simenko-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu-ljubezen-do-domovine-nas-povezuje-tudi-takrat-ko-nas-locujejo-oceani-in-celine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/10\/31\/suzana-lep-simenko-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu-ljubezen-do-domovine-nas-povezuje-tudi-takrat-ko-nas-locujejo-oceani-in-celine\/","title":{"rendered":"Suzana Lep \u0160imenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu: \u00abLjubezen do domovine nas povezuje tudi takrat, ko nas lo\u010dujejo oceani in celine."},"content":{"rendered":"\n[et_pb_section][et_pb_row][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text]\n

\u00bbSkrb za Slovence v zamejstvu in po svetu mi pomeni veliko ve\u010d kot zgolj opravljanje ministrske funkcije. To je podro\u010dje, ki mi je \u017ee dolgo osebno zelo blizu in ki sem mu tudi v \u010dasu svojega poslanskega dela namenjala veliko pozornosti. Danes pa imam prilo\u017enost, da to povezanost \u0161e poglobim in skupaj s sodelavci naredim tudi konkretne korake za na\u0161e rojake,\u00ab je v pogovoru za Rodno grudo uvodoma povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep \u0160imenko. \u00bbPriznam, da so sre\u010danja s Slovenci zunaj meja domovine zame pogosto zelo \u010dustvena. Ko si tiso\u010de kilometrov od Slovenije, pa te rojaki sprejmejo s slovensko pesmijo, iskrenim nasmehom in toplim stiskom roke, se te to resni\u010dno dotakne. \u0160e posebej, ko spozna\u0161 ljudi, ki so Slovenijo zapustili pred desetletji, ali njihove potomce, ki morda na\u0161e dr\u017eave sploh \u0161e niso obiskali, pa vendar s tak\u0161nim ponosom govorijo o svojih slovenskih koreninah.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Med nedavnim obiskom v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike je to povezanost ob\u010dutila na prav poseben na\u010din. \u00bbSre\u010dala sem \u0161tevilne rojake, ki so si \u017eivljenje ustvarili dale\u010d od domovine, a Slovenijo \u0161e vedno nosijo globoko v srcu. Nekateri \u017ee desetletja, drugi skozi spomine svojih star\u0161ev in starih star\u0161ev. Ob tak\u0161nih sre\u010danjih se vedno znova zavem, da domovina ni samo kraj, kjer \u017eivimo. Domovina je tudi ob\u010dutek, spomin, jezik, pesem in nekaj, kar nosimo v sebi.<\/p>\n\n\n\n

Prav ob teh sre\u010danjih pa pogosto pomislim tudi na nas, ki imamo privilegij \u017eiveti v Sloveniji. Kako pogosto se sploh zavemo, kak\u0161no bogastvo imamo? Da \u017eivimo v svoji dr\u017eavi, govorimo svoj jezik, smo obdani s svojo kulturo in lahko vsak dan u\u017eivamo lepote na\u0161e domovine. Vse to se nam v\u010dasih zdi samoumevno. \u0160ele ko sre\u010da\u0161 ljudi, ki so od Slovenije oddaljeni tiso\u010de kilometrov, pa jo kljub temu tako iskreno ljubijo, se zave\u0161, kako dragoceno je vse, kar imamo.<\/p>\n\n\n\n

\u017delela bi si, da bi se tudi Slovenci doma ve\u010dkrat ustavili in pomislili, kaj nam pomeni na\u0161a domovina. Da bi bili nanjo bolj ponosni, da bi bolj cenili na\u0161 jezik, kulturo, zgodovino in vse, kar so generacije pred nami ustvarjale in ohranjale. Ljubezen do domovine ni nekaj zastarelega in ni zgolj beseda, ki jo izre\u010demo ob dr\u017eavnih praznikih. Je vrednota, ki jo \u017eivimo vsak dan \u2013 v odnosu do svojega jezika, ljudi, na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine in dr\u017eave. In predvsem je nekaj, kar bi morali z zgledom prena\u0161ati na svoje otroke.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih imam ob\u010dutek, da nas prav Slovenci, ki \u017eivijo dale\u010d od domovine, s svojo iskreno pripadnostjo u\u010dijo, kako dragoceno je biti Slovenec. Kar je nam samoumevno, je marsikje po svetu rezultat izjemne predanosti dru\u017ein, u\u010diteljev, kulturnih dru\u0161tev in \u0161tevilnih prostovoljcev. Njihova ljubezen do Slovenije je lahko navdih tudi nam, ki \u017eivimo doma.<\/p>\n\n\n\n

\u017delela bi si, da bi Slovenci v mati\u010dni domovini bolje razumeli, da na\u0161i rojaki niso nekdo, ki \u017eivi dale\u010d stran in se ga spomnimo le ob posebnih prilo\u017enostih. So del nas. Del na\u0161e skupne zgodovine, sedanjosti in prihodnosti. Njihove zgodbe, znanje, izku\u0161nje in dose\u017eki bogatijo celoten slovenski prostor.<\/p>\n\n\n\n

Slovenstvo se ne kon\u010da na dr\u017eavni meji. In \u010de si nekaj resni\u010dno \u017eelim, je to, da bi se vsi Slovenci, ne glede na to, kje \u017eivimo, po\u010dutili kot velika slovenska dru\u017eina. Da bi bili ponosni na svoje korenine, na svojo domovino in na to, da smo Slovenci. Kajti ljubezen do domovine je tista vez, ki nas lahko povezuje tudi takrat, ko nas lo\u010dujejo oceani in celine.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tiri leta ste kot predsednica parlamentarne komisije spremljali problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu, zdaj ste prevzeli odgovornost za oblikovanje in izvajanje politike na tem podro\u010dju. Kaj vam je delo v komisiji pokazalo o dejanskih potrebah rojakov in katere izku\u0161nje boste kot ministrica najla\u017eje prenesli v prakso?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160tiri leta vodenja Komisije Dr\u017eavnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so bila zame izjemno dragocena izku\u0161nja, predvsem pa obdobje \u0161tevilnih osebnih sre\u010danj, pogovorov in spoznavanja \u017eivljenjskih zgodb na\u0161ih rojakov.<\/p>\n\n\n\n

\u017de takrat sem se zavedala, da o Slovencih zunaj meja domovine ne moremo odlo\u010dati zgolj iz pisarn v Ljubljani. Treba je iti med ljudi, jih poslu\u0161ati, razumeti njihove skrbi in predvsem za\u010dutiti okolje, v katerem \u017eivijo. Zato mi je bilo posebej pomembno, da smo predstavnikom slovenskih skupnosti omogo\u010dili neposredno sodelovanje pri delu komisije. \u017delela sem, da njihov glas pride do odlo\u010devalcev in da se o njihovih vpra\u0161anjih ne pogovarjamo brez njih.<\/p>\n\n\n\n

V teh letih sem spoznala veliko izjemnih ljudi. Tak\u0161nih, ki za ohranjanje slovenskega jezika in kulture namenjajo ogromno svojega prostega \u010dasa, pogosto povsem prostovoljno. Ljudi, ki jih ne vodi osebna korist, temve\u010d iskrena \u017eelja, da bi tudi njihovi otroci in vnuki vedeli, kdo so in od kod prihajajo. Prav te zgodbe so se me najbolj dotaknile in mi dale dodatno motivacijo za delo.<\/p>\n\n\n\n

Danes imam kot ministrica veliko prednost, da \u0161tevilne skupnosti in njihove predstavnike \u017ee poznam. Poznam njihove pobude, pri\u010dakovanja in tudi razo\u010daranja, ki so se morda nabirala skozi leta. Zato si \u017eelim, da bi \u010dim ve\u010d dobrih predlogov lahko prenesli v konkretne re\u0161itve. Ob tem pa se zavedam, da vsega ni mogo\u010de re\u0161iti \u010dez no\u010d. Lahko pa ljudem poka\u017eemo, da jih sli\u0161imo, njihove te\u017eave jemljemo resno in smo pripravljeni iskati re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

Vedno sem verjela, da politika ne sme izgubiti stika z ljudmi. In prav na tem podro\u010dju je osebni stik \u0161e posebej pomemben.<\/p>\n\n\n\n

 Va\u0161 predhodnik Matej Ar\u010don je med pomembnej\u0161imi poudarki svojega mandata izpostavljal povezovanje slovenskih skupnosti na razli\u010dnih podro\u010djih, krepitev gospodarskega sodelovanja in vzpostavitev informacijske to\u010dke za vra\u010danje Slovencev v domovino. Katero njegovo delo bi \u017eeleli nadaljevati, kje pa vidite prostor za druga\u010dne pristope ali nove re\u0161itve?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prepri\u010dana sem, da je pri skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu izjemno pomembna kontinuiteta. To ni podro\u010dje, kjer bi morali ob vsaki menjavi vodstva za\u010denjati znova. Na\u0161i rojaki potrebujejo stabilnega in zanesljivega partnerja, ki mu lahko zaupajo. Z nekdanjim ministrom Matejem Ar\u010donom sva \u017ee v \u010dasu mojega vodenja parlamentarne komisije dobro sodelovala. Veseli me, da sva vlogi zamenjala in tudi ob predaji poslov poudarila pomen nadaljnjega sodelovanja v dobro na\u0161ih rojakov.<\/p>\n\n\n\n

Vsekakor \u017eelim nadaljevati dobre projekte, predvsem na podro\u010dju povezovanja slovenskih skupnosti, gospodarskega sodelovanja in podpore Slovencem, ki razmi\u0161ljajo o vrnitvi v domovino. Ob tem pa \u017eelim dati tudi svoj osebni pe\u010dat.<\/p>\n\n\n\n

Zelo blizu mi je podro\u010dje mladih in slovenskega jezika. Ko se pogovarjam z rojaki, pogosto sli\u0161im skrb, kdo bo \u010dez deset ali dvajset let nadaljeval delo slovenskih dru\u0161tev, kdo bo u\u010dil otroke slovensko in kdo bo ohranjal na\u0161e obi\u010daje. To so povsem upravi\u010dena vpra\u0161anja, na katera moramo odgovarjati \u017ee danes.<\/p>\n\n\n\n

Posebno pozornost \u017eelim nameniti tudi bolj\u0161i obve\u0161\u010denosti in gospodarskemu povezovanju, kjer imamo zagotovo \u0161tevilne neizkori\u0161\u010dene potenciale.<\/p>\n\n\n\n

Predvsem pa \u017eelim, da bi bil na\u0161 urad ljudem blizu. Da bi rojaki vedeli, da lahko pokli\u010dejo, vpra\u0161ajo, predlagajo in da bodo na drugi strani na\u0161li nekoga, ki jim \u017eeli pomagati.<\/p>\n\n\n\n

Moja \u017eelja ni zgolj nadaljevati dobrih projektov, temve\u010d ustvariti tudi nove prilo\u017enosti, zaradi katerih bodo na\u0161i rojaki \u010dutili, da Slovenija nanje misli in ra\u010duna.<\/p>\n\n\n\n

Polo\u017eaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih dr\u017eavah se v marsi\u010dem razlikuje od polo\u017eaja izseljencev in njihovih potomcev na drugih celinah. Kako boste usklajevali potrebe tako razli\u010dnih skupnosti, ne da bi pri tem katera od njih ostala prezrta? Kje so po va\u0161em mnenju danes najve\u010dje razlike med njihovimi pri\u010dakovanji in mo\u017enostmi Slovenije?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsaka slovenska skupnost ima svojo zgodbo. In prav to je tisto, kar me pri mojem delu vedno znova navdu\u0161uje.<\/p>\n\n\n\n

Ko obi\u0161\u010dem na\u0161e rojake na avstrijskem Koro\u0161kem, v Porabju ali Italiji, se sre\u010dujem z vpra\u0161anji ohranjanja slovenskega jezika, dvojezi\u010dnega \u0161olstva, manj\u0161inskih pravic in pogojev za delovanje slovenskih ustanov. To so vpra\u0161anja, ki neposredno vplivajo na vsakdanje \u017eivljenje ljudi in na prihodnost slovenskih skupnosti.<\/p>\n\n\n\n

Nekoliko druga\u010dno izku\u0161njo do\u017eivim ob sre\u010danjih s Slovenci na drugih celinah. Tudi tam se soo\u010dajo z izzivom ohranjanja slovenskega jezika, vsaka dr\u017eava ali skupnost na svoj na\u010din.  Skupnosti se soo\u010dajo z izzivi ohranjanja slovenskih domov, cerkva ter vklju\u010devanja mladih v dru\u0161tvene aktivnosti. Na drugi strani se mladi danes povezujejo druga\u010de ter predvsem i\u0161\u010dejo nove na\u010dine povezovanja.  Posebej me gane, ko sre\u010dam potomce slovenskih izseljencev, ki se trudijo izgovoriti nekaj slovenskih besed. Morda njihov jezik ni popoln, a v njihovih o\u010deh vidi\u0161 iskreno \u017eeljo po povezanosti s Slovenijo. In to je tisto, kar \u0161teje.<\/p>\n\n\n\n

Ne \u017eelim, da bi katera koli skupnost imela ob\u010dutek, da je manj pomembna. Res pa je, da so njihove potrebe razli\u010dne in da zato potrebujejo tudi razli\u010dne oblike podpore.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161im rojakom v sosednjih dr\u017eavah moramo pomagati predvsem pri uresni\u010devanju njihovih pravic, ohranjanju jezika, \u0161olstva in ustanov. Slovencem po svetu pa moramo omogo\u010dati \u010dim ve\u010d prilo\u017enosti za povezovanje, u\u010denje jezika, spoznavanje domovine in sodelovanje z njo.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem se mi zdi pomembno, da se zavedamo, da ne glede na to, ali nekdo \u017eivi nekaj kilometrov za slovensko mejo ali na drugem koncu sveta, si \u017eelim, da bi \u010dutil, da je za Slovenijo pomemben.<\/p>\n\n\n\n

 Ohranitev slovenskega jezika je eden temeljnih pogojev za dolgoro\u010dno pre\u017eivetje narodne identitete, zlasti med mladimi generacijami, ki odra\u0161\u010dajo v ve\u010djezi\u010dnem okolju. Katere konkretne ukrepe bi \u017eeleli okrepiti, da bi se mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu tudi sami odlo\u010dali za u\u010denje jezika, spoznavanje slovenske kulture in ohranjanje vezi s Slovenijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenski jezik je srce na\u0161e identitete. Je nekaj, kar nas povezuje tudi takrat, ko nas lo\u010dujejo tiso\u010di kilometrov.<\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji se v\u010dasih niti ne zavedamo, kako dragoceno je, da lahko vsak dan govorimo slovensko. Da otroci sli\u0161ijo slovensko besedo doma, v vrtcu, \u0161oli in na ulici. Za \u0161tevilne na\u0161e rojake pa je to nekaj, za kar se morajo vsakodnevno truditi.<\/p>\n\n\n\n

Ko sre\u010dam otroka, ki \u017eivi dale\u010d od Slovenije, pa mi ponosno zapoje slovensko pesem ali pove nekaj stavkov v sloven\u0161\u010dini, me to vedno znova gane. Za temi nekaj besedami je namre\u010d pogosto ogromno truda star\u0161ev, starih star\u0161ev, u\u010diteljev in celotne skupnosti. Zato so prav mladi ena mojih najpomembnej\u0161ih prednostnih nalog.<\/p>\n\n\n\n

\u017delim si, da bi \u0161e okrepili podporo pou\u010devanju slovenskega jezika, slovenskim \u0161olam, u\u010diteljem in kulturnim dru\u0161tvom. Posebej pomembno se mi zdi tudi ustrezno ovrednotiti delo tistih, ki \u017ee dolga leta, pogosto prostovoljno, skrbijo, da slovenska beseda ne utihne. Veliko prilo\u017enost vidim v poletnih \u0161olah, mladinskih taborih, izmenjavah in drugih programih, ki mladim omogo\u010dajo neposredno izku\u0161njo Slovenije. Predstavljajte si mladega \u010dloveka, ki je odra\u0161\u010dal v Argentini, Ameriki ali Avstraliji in prvi\u010d pride v Slovenijo. Spozna kraje, o katerih so mu pripovedovali stari star\u0161i, sli\u0161i jezik svojih prednikov, spozna vrstnike in sklene prijateljstva. Tak\u0161na izku\u0161nja lahko v njem prebudi ob\u010dutek pripadnosti, ki ga bo spremljal vse \u017eivljenje. \u017delim si, da bi tak\u0161no prilo\u017enost dobilo \u010dim ve\u010d mladih.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa se moramo zavedati, da mladi \u017eivijo v druga\u010dnem svetu. Nagovarjati jih moramo tudi prek digitalnih vsebin, dru\u017ebenih omre\u017eij in sodobnih na\u010dinov povezovanja. Predvsem pa jim ne smemo ustvarjati ob\u010dutka, da je ohranjanje slovenstva zgolj dol\u017enost do prednikov.<\/p>\n\n\n\n

\u017delim si, da bi bila Slovenija zanje nekaj lepega. Nekaj, na kar so ponosni. Da bi sloven\u0161\u010dino govorili zato, ker si to \u017eelijo, in da bi se v Slovenijo radi vra\u010dali, ker se tukaj po\u010dutijo doma.<\/p>\n\n\n\n

 Slovenske skupnosti po svetu niso pomembne le kot varuhinje jezika in tradicije, temve\u010d tudi kot vir znanja, izku\u0161enj, poslovnih povezav in novih razvojnih prilo\u017enosti. Kako bi lahko Slovenija bolje izkoristila potencial rojakov v tujini, obenem pa jim ponudila ve\u010d razlogov za sodelovanje z domovino \u2013 tudi \u010de se vanjo ne nameravajo vrniti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob svojih obiskih v tujini sem vedno znova navdu\u0161ena nad tem, koliko uspe\u0161nih, sposobnih in ustvarjalnih Slovencev deluje po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Posebej mo\u010dan vtis je name naredil nedavni obisk Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, kjer sem se sre\u010dala s slovenskimi podjetniki, raziskovalci, strokovnjaki in mladimi, ki ustvarjajo svoje zgodbe o uspehu v enem najbolj konkuren\u010dnih okolij na svetu. Na Stanfordu in ob drugih sre\u010danjih sem se ponovno prepri\u010dala, da imamo Slovenci izjemno veliko znanja, sposobnosti in podjetni\u0161kega poguma. Ob tak\u0161nih pogovorih sem ponosna, da prihajamo iz iste dr\u017eave. Hkrati pa se vedno znova vpra\u0161am, ali znamo v Sloveniji dovolj dobro prepoznati in povezati vse to znanje.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161i rojaki po svetu niso samo ambasadorji slovenske kulture. So tudi pomembni povezovalci gospodarstva, znanosti, izobra\u017eevanja in novih razvojnih prilo\u017enosti. Zato \u017eelim \u0161e dodatno spodbujati gospodarsko povezovanje, sodelovanje s slovenskimi poslovnimi klubi, raziskovalnimi ustanovami in organizacijami, ki povezujejo Slovence po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa \u017eelim posebej poudariti, da uspeha ne smemo meriti samo s \u0161tevilom ljudi, ki se vrnejo v Slovenijo. Seveda si \u017eelim, da bi se \u010dim ve\u010d Slovencev odlo\u010dilo za vrnitev, \u0161e posebej mladih in visoko izobra\u017eenih. Toda razumem tudi, da so si mnogi ustvarili dru\u017eine, kariere in \u017eivljenje drugje. In to nikakor ne pomeni, da so za Slovenijo izgubljeni. Nasprotno. Lahko so na\u0161i najbolj\u0161i partnerji, povezovalci in promotorji v svetu.<\/p>\n\n\n\n

Ni nujno, da se vsi Slovenci vrnejo domov. Pomembno pa je, da Slovenija ostane del njihovega \u017eivljenja in da skupaj ustvarjamo prilo\u017enosti, ki koristijo tako njim kot na\u0161i domovini.<\/p>\n\n\n\n

Ob prevzemu funkcije ste med prednostnimi nalogami izpostavili tudi bolj\u0161o informiranost Slovencev zunaj meja mati\u010dne domovine o delu in pristojnostih urada. Kako boste dosegli, da bodo informacije o razpisih, finan\u010dnih spodbudah, programih in mo\u017enostih sodelovanja dosegle tudi manj\u0161e organizacije ter posameznike, ne le \u017ee uveljavljenih skupnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ena mojih iskrenih \u017eelja je, da bi bil na\u0161 urad za rojake \u010dim bolj dostopen. Da ga ne bi do\u017eivljali kot oddaljeno dr\u017eavno institucijo, ampak kot prostor, kjer lahko dobijo informacije, pomo\u010d in podporo.<\/p>\n\n\n\n

Ob obiskih slovenskih skupnosti se pogosto poka\u017ee, da ljudje za dolo\u010dene mo\u017enosti sodelovanja ali podpore sploh ne vedo. V\u010dasih je potrebna samo ena informacija, en pogovor ali prava povezava, da se lahko dobra ideja tudi uresni\u010di. Zato \u017eelim, da informacije o razpisih, programih, finan\u010dnih spodbudah in drugih mo\u017enostih dose\u017eejo \u010dim \u0161ir\u0161i krog na\u0161ih rojakov. Pri tem imajo pomembno vlogo spletna stran urada, www.slovenci.si<\/a>, na\u0161a prisotnost na vseh dru\u017ebenih omre\u017eij, slovenski mediji v tujini, diplomatsko-konzularna predstavni\u0161tva in slovenske organizacije.<\/p>\n\n\n\n

Vendar pa nobena spletna stran ne more povsem nadomestiti osebnega stika. Ko se sre\u010da\u0161 z ljudmi, jih pogleda\u0161 v o\u010di in jim prisluhne\u0161, pogosto izve\u0161 veliko ve\u010d, kot bi lahko prebral v katerem koli poro\u010dilu. Posebno pozornost \u017eelim nameniti tudi manj\u0161im skupnostim in posameznikom, ki morda niso vklju\u010deni v ve\u010dje organizacije. Slovenija mora ostati dostopna tudi njim.<\/p>\n\n\n\n

Pomembno se mi zdi tudi, da uporabljamo sodobne komunikacijske poti in da znamo na\u0161e delo pribli\u017eati mladim generacijam.<\/p>\n\n\n\n

\u017delim si, da bi vsak rojak vedel, da so vrata na\u0161ega urada zanj odprta. Da ni nepomembnih vpra\u0161anj in da se za vsako pobudo skriva \u010dlovek, ki mu je Slovenija pomembna.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka razvojna vizija je odvisna tudi od finan\u010dnih in kadrovskih mo\u017enosti. Ali ima urad na voljo dovolj sredstev in ljudi za uresni\u010devanje zastavljenih ciljev? Kako boste dolo\u010dali prednostne naloge, \u010de bodo potrebe slovenskih skupnosti ve\u010dje od razpolo\u017eljivih sredstev, in po katerih merilih boste presojali u\u010dinke podpore?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zelo me veseli, da smo v predlogih dr\u017eavnih prora\u010dunov za prihodnji dve leti uspeli zagotoviti pove\u010danje predvidenih sredstev za podro\u010dje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Za leto 2027 je predvidenih pribli\u017eno 14,2 milijona evrov, za leto 2028 pa pribli\u017eno 14,4 milijona evrov. To je pomemben korak naprej in jasen pokazatelj, da \u017eelimo podporo na\u0161im rojakom \u0161e okrepiti.<\/p>\n\n\n\n

Toda ob vseh \u0161tevilkah se vedno znova spomnim, da za vsakim projektom stojijo ljudje. Za podporo u\u010denja slovenskega jezika so otroci, ki se bodo lahko u\u010dili jezik svojih prednikov. Za sredstvi, namenjenimi kulturnemu dru\u0161tvu, so prostovoljci, ki pripravljajo prireditve, pevske vaje in sre\u010danja. Za poletno \u0161olo so mladi, ki bodo morda prav zaradi te izku\u0161nje prvi\u010d zares za\u010dutili povezanost s Slovenijo.<\/p>\n\n\n\n

In zato se mi zdi pomembno, da o prora\u010dunu ne govorimo samo kot o \u0161tevilkah. Dodatna sredstva \u017eelimo nameniti predvsem ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete, mladim, podpori slovenskim dru\u0161tvom ter gospodarskemu povezovanju. Seveda vseh \u017eelja in potreb ne bomo mogli uresni\u010diti. Zato bodo pri odlo\u010danju pomembni dolgoro\u010dni u\u010dinki, potrebe posameznih skupnosti in odgovorna poraba javnih sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Vesela sem tudi, da imam na uradu ekipo strokovnih in predanih sodelavcev. Brez njih \u0161tevilnih na\u010drtov ne bi mogli uresni\u010diti.<\/p>\n\n\n\n

Zame bo najve\u010dji uspeh, \u010de bomo lahko rekli, da je z dodatnimi sredstvi za\u017eivela nova dejavnost, da je ve\u010d otrok dobilo prilo\u017enost u\u010diti se slovensko ali da smo ohranili nekaj, kar bi sicer lahko za vedno izgubili.<\/p>\n\n\n\n

9. Slovenci po svetu so lahko pomemben most med Slovenijo in dr\u017eavami, v katerih \u017eivijo, vendar je za to potrebno tudi sistemati\u010dno sodelovanje z drugimi resorji, gospodarstvom, izobra\u017eevalnimi ustanovami in kulturnimi organizacijami. Kako nameravate zagotoviti, da skrb za rojake ne bo ostala zgolj naloga pristojnega urada, temve\u010d bo postala skupna odgovornost dr\u017eave?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu ne sme biti samo naloga na\u0161ega urada. To mora biti skupna odgovornost celotne dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Vedno poudarjam, da imamo Slovenci eno samo domovino, ne glede na to, kje \u017eivimo. In prav zato moramo tudi kot dr\u017eava razmi\u0161ljati \u0161ir\u0161e. Na\u0161i rojaki niso pomembni samo za podro\u010dje kulture in ohranjanja jezika. Pomembni so tudi za gospodarstvo, znanost, izobra\u017eevanje, turizem in mednarodno prepoznavnost Slovenije. Zato \u0161e dodatno krepim sodelovanje z drugimi ministrstvi, diplomatsko-konzularnimi predstavni\u0161tvi, izobra\u017eevalnimi in raziskovalnimi ustanovami, gospodarstvom ter kulturnimi organizacijami.<\/p>\n\n\n\n

Ob nedavnih obiskih in pogovorih s predstavniki sosednjih dr\u017eav sem se ponovno prepri\u010dala, kako pomembno je tudi sodelovanje na meddr\u017eavni ravni. Vpra\u0161anja slovenskega \u0161olstva, jezika in manj\u0161inskih pravic zahtevajo stalen dialog, medsebojno spo\u0161tovanje in vztrajnost.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa se mi zdi pomembno \u0161e nekaj. \u017delim si, da bi se tudi Slovenci v mati\u010dni domovini bolj zanimali za \u017eivljenje na\u0161ih rojakov. Da bi poznali njihove zgodbe, spremljali njihove dose\u017eke in razumeli, kako dragoceno je njihovo delo.<\/p>\n\n\n\n

Ko obi\u0161\u010dem slovensko skupnost v tujini in vidim, koliko energije, prostega \u010dasa in ljubezni ljudje vlagajo v ohranjanje slovenstva, se pogosto vpra\u0161am, ali znamo doma to dovolj ceniti.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih se moramo odpraviti dale\u010d od Slovenije, da \u0161e mo\u010dneje za\u010dutimo, kaj pomeni biti Slovenec. \u017delim si, da bi to zavedanje prenesli tudi v na\u0161 vsakdan. Da bi se bolj povezovali, sodelovali in razumeli, da smo kljub razli\u010dnim \u017eivljenjskim potem del istega naroda. Na\u0161a naloga je graditi mostove. Ne samo med dr\u017eavami, temve\u010d predvsem med ljudmi in generacijami.<\/p>\n\n\n\n

Ko se bo va\u0161 mandat iztekel, po \u010dem bi \u017eeleli, da bi vas pomnili Slovenci v zamejstvu in po svetu? Katere tri spremembe ali konkretne rezultate bi si najbolj \u017eeleli dose\u010di in kako boste sami vedeli, da ste jim s svojim delom res pribli\u017eali Slovenijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko sem prevzela funkcijo ministrice, nisem razmi\u0161ljala o tem, po \u010dem bi si \u017eelela, da bi se me ljudje spominjali. Razmi\u0161ljala sem o tem, koliko dobrega lahko skupaj naredimo za na\u0161e rojake.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce pa pogledam nekoliko naprej, si predvsem \u017eelim, da bi se me spominjali kot nekoga, ki jim je znal prisluhniti. Kot ministrice, ki ni ostajala samo za pisalno mizo, ampak je prihajala med ljudi, jih poslu\u0161ala, razumela njihove skrbi in se iskreno trudila poiskati re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

\u017delela bi si, da bi ljudje ob mojem imenu pomislili na odprtost, dostopnost in iskreno \u017eeljo po povezovanju.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce izpostavim tri podro\u010dja, bi na prvo mesto postavila slovenski jezik in mlade. Moja velika \u017eelja je, da bi \u010dim ve\u010d otrok slovenskih star\u0161ev in starih star\u0161ev, ne glede na to, kje \u017eivijo, dobilo prilo\u017enost spoznati slovenski jezik, kulturo in domovino svojih prednikov. Da bi ve\u010d mladih prihajalo v Slovenijo, sklepalo prijateljstva, spoznavalo svoje korenine in se sem z veseljem vra\u010dalo, saj bi se tukaj po\u010dutili doma.<\/p>\n\n\n\n

Drugo podro\u010dje je povezanost. \u017delim si, da bi bil na\u0161 urad \u0161e bolj dostopen, da bi se slovenske skupnosti po\u010dutile sli\u0161ane in da bi tudi manj\u0161e organizacije ter posamezniki vedeli, da so pomemben del na\u0161e skupne zgodbe.<\/p>\n\n\n\n

Tretje podro\u010dje pa so prilo\u017enosti za prihodnost. \u017delim si ve\u010d gospodarskega, znanstvenega in drugega sodelovanja, ve\u010d povezovanja uspe\u0161nih Slovencev po svetu z domovino ter bolj\u0161ih pogojev za vse, ki razmi\u0161ljajo o vrnitvi v Slovenijo.<\/p>\n\n\n\n

Toda veste, kaj mi bo na koncu najve\u010d pomenilo? \u010ce bom ob sre\u010danju z na\u0161imi rojaki za\u010dutila, da smo naredili nekaj dobrega. \u010ce mi bo kdo povedal, da je njegov otrok zaradi na\u0161e podpore dobil prilo\u017enost u\u010diti se slovensko. \u010ce bo kak\u0161en mlad \u010dlovek po obisku Slovenije rekel, da se \u017eeli \u0161e vrniti. \u010ce bo kak\u0161no dru\u0161tvo zaradi na\u0161e pomo\u010di lahko nadaljevalo svoje delo. Ali \u010de bo nekdo, ki je dolgo razmi\u0161ljal o vrnitvi, v Sloveniji na\u0161el svoj novi dom. Tak\u0161ne zgodbe imajo zame neprecenljivo vrednost.<\/p>\n\n\n\n

Ob obiskih slovenskih skupnosti sem ve\u010dkrat ob\u010dutila veliko hvale\u017enost, da lahko opravljam to delo. Da lahko spoznavam ljudi, ki so kljub velikim razdaljam ohranili tako mo\u010dno ljubezen do Slovenije. Njihova predanost je tudi zame velika spodbuda in odgovornost.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce si nekaj resni\u010dno \u017eelim, je to, da bi na\u0161i rojaki ob koncu mojega mandata \u010dutili, da jim je Slovenija nekoliko bli\u017eje. Kajti domovina ni samo kraj na zemljevidu. Domovina so ljudje, spomini, korenine in ob\u010dutek, da nekam pripada\u0161. In \u010de bomo uspeli ta ob\u010dutek ohraniti ter ga prenesti na naslednje generacije, bomo naredili nekaj resni\u010dno pomembnega.<\/p>\n\n\n\n

Slovenija je ena sama. In \u017eelim si, da bi jo vsak Slovenec, kjer koli na svetu \u017ee \u017eivi, \u010dutil kot svoj dom.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: arhiv USZS<\/p>\n[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/div>
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/div>
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/div> \u00bbSkrb za Slovence v zamejstvu in po svetu mi pomeni veliko ve\u010d kot zgolj opravljanje ministrske funkcije. To je podro\u010dje, ki mi je \u017ee dolgo osebno zelo blizu in ki sem mu tudi v \u010dasu svojega poslanskega dela namenjala veliko pozornosti. Danes pa imam prilo\u017enost, da to povezanost \u0161e poglobim in skupaj s sodelavci […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3638,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"\n

\u00bbSkrb za Slovence v zamejstvu in po svetu mi pomeni veliko ve\u010d kot zgolj opravljanje ministrske funkcije. To je podro\u010dje, ki mi je \u017ee dolgo osebno zelo blizu in ki sem mu tudi v \u010dasu svojega poslanskega dela namenjala veliko pozornosti. Danes pa imam prilo\u017enost, da to povezanost \u0161e poglobim in skupaj s sodelavci naredim tudi konkretne korake za na\u0161e rojake,\u00ab je v pogovoru za Rodno grudo uvodoma povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep \u0160imenko. \u00bbPriznam, da so sre\u010danja s Slovenci zunaj meja domovine zame pogosto zelo \u010dustvena. Ko si tiso\u010de kilometrov od Slovenije, pa te rojaki sprejmejo s slovensko pesmijo, iskrenim nasmehom in toplim stiskom roke, se te to resni\u010dno dotakne. \u0160e posebej, ko spozna\u0161 ljudi, ki so Slovenijo zapustili pred desetletji, ali njihove potomce, ki morda na\u0161e dr\u017eave sploh \u0161e niso obiskali, pa vendar s tak\u0161nim ponosom govorijo o svojih slovenskih koreninah.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Med nedavnim obiskom v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike je to povezanost ob\u010dutila na prav poseben na\u010din. \u00bbSre\u010dala sem \u0161tevilne rojake, ki so si \u017eivljenje ustvarili dale\u010d od domovine, a Slovenijo \u0161e vedno nosijo globoko v srcu. Nekateri \u017ee desetletja, drugi skozi spomine svojih star\u0161ev in starih star\u0161ev. Ob tak\u0161nih sre\u010danjih se vedno znova zavem, da domovina ni samo kraj, kjer \u017eivimo. Domovina je tudi ob\u010dutek, spomin, jezik, pesem in nekaj, kar nosimo v sebi.<\/p>\n\n\n\n

Prav ob teh sre\u010danjih pa pogosto pomislim tudi na nas, ki imamo privilegij \u017eiveti v Sloveniji. Kako pogosto se sploh zavemo, kak\u0161no bogastvo imamo? Da \u017eivimo v svoji dr\u017eavi, govorimo svoj jezik, smo obdani s svojo kulturo in lahko vsak dan u\u017eivamo lepote na\u0161e domovine. Vse to se nam v\u010dasih zdi samoumevno. \u0160ele ko sre\u010da\u0161 ljudi, ki so od Slovenije oddaljeni tiso\u010de kilometrov, pa jo kljub temu tako iskreno ljubijo, se zave\u0161, kako dragoceno je vse, kar imamo.<\/p>\n\n\n\n

\u017delela bi si, da bi se tudi Slovenci doma ve\u010dkrat ustavili in pomislili, kaj nam pomeni na\u0161a domovina. Da bi bili nanjo bolj ponosni, da bi bolj cenili na\u0161 jezik, kulturo, zgodovino in vse, kar so generacije pred nami ustvarjale in ohranjale. Ljubezen do domovine ni nekaj zastarelega in ni zgolj beseda, ki jo izre\u010demo ob dr\u017eavnih praznikih. Je vrednota, ki jo \u017eivimo vsak dan \u2013 v odnosu do svojega jezika, ljudi, na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine in dr\u017eave. In predvsem je nekaj, kar bi morali z zgledom prena\u0161ati na svoje otroke.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih imam ob\u010dutek, da nas prav Slovenci, ki \u017eivijo dale\u010d od domovine, s svojo iskreno pripadnostjo u\u010dijo, kako dragoceno je biti Slovenec. Kar je nam samoumevno, je marsikje po svetu rezultat izjemne predanosti dru\u017ein, u\u010diteljev, kulturnih dru\u0161tev in \u0161tevilnih prostovoljcev. Njihova ljubezen do Slovenije je lahko navdih tudi nam, ki \u017eivimo doma.<\/p>\n\n\n\n

\u017delela bi si, da bi Slovenci v mati\u010dni domovini bolje razumeli, da na\u0161i rojaki niso nekdo, ki \u017eivi dale\u010d stran in se ga spomnimo le ob posebnih prilo\u017enostih. So del nas. Del na\u0161e skupne zgodovine, sedanjosti in prihodnosti. Njihove zgodbe, znanje, izku\u0161nje in dose\u017eki bogatijo celoten slovenski prostor.<\/p>\n\n\n\n

Slovenstvo se ne kon\u010da na dr\u017eavni meji. In \u010de si nekaj resni\u010dno \u017eelim, je to, da bi se vsi Slovenci, ne glede na to, kje \u017eivimo, po\u010dutili kot velika slovenska dru\u017eina. Da bi bili ponosni na svoje korenine, na svojo domovino in na to, da smo Slovenci. Kajti ljubezen do domovine je tista vez, ki nas lahko povezuje tudi takrat, ko nas lo\u010dujejo oceani in celine.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tiri leta ste kot predsednica parlamentarne komisije spremljali problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu, zdaj ste prevzeli odgovornost za oblikovanje in izvajanje politike na tem podro\u010dju. Kaj vam je delo v komisiji pokazalo o dejanskih potrebah rojakov in katere izku\u0161nje boste kot ministrica najla\u017eje prenesli v prakso?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160tiri leta vodenja Komisije Dr\u017eavnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so bila zame izjemno dragocena izku\u0161nja, predvsem pa obdobje \u0161tevilnih osebnih sre\u010danj, pogovorov in spoznavanja \u017eivljenjskih zgodb na\u0161ih rojakov.<\/p>\n\n\n\n

\u017de takrat sem se zavedala, da o Slovencih zunaj meja domovine ne moremo odlo\u010dati zgolj iz pisarn v Ljubljani. Treba je iti med ljudi, jih poslu\u0161ati, razumeti njihove skrbi in predvsem za\u010dutiti okolje, v katerem \u017eivijo. Zato mi je bilo posebej pomembno, da smo predstavnikom slovenskih skupnosti omogo\u010dili neposredno sodelovanje pri delu komisije. \u017delela sem, da njihov glas pride do odlo\u010devalcev in da se o njihovih vpra\u0161anjih ne pogovarjamo brez njih.<\/p>\n\n\n\n

V teh letih sem spoznala veliko izjemnih ljudi. Tak\u0161nih, ki za ohranjanje slovenskega jezika in kulture namenjajo ogromno svojega prostega \u010dasa, pogosto povsem prostovoljno. Ljudi, ki jih ne vodi osebna korist, temve\u010d iskrena \u017eelja, da bi tudi njihovi otroci in vnuki vedeli, kdo so in od kod prihajajo. Prav te zgodbe so se me najbolj dotaknile in mi dale dodatno motivacijo za delo.<\/p>\n\n\n\n

Danes imam kot ministrica veliko prednost, da \u0161tevilne skupnosti in njihove predstavnike \u017ee poznam. Poznam njihove pobude, pri\u010dakovanja in tudi razo\u010daranja, ki so se morda nabirala skozi leta. Zato si \u017eelim, da bi \u010dim ve\u010d dobrih predlogov lahko prenesli v konkretne re\u0161itve. Ob tem pa se zavedam, da vsega ni mogo\u010de re\u0161iti \u010dez no\u010d. Lahko pa ljudem poka\u017eemo, da jih sli\u0161imo, njihove te\u017eave jemljemo resno in smo pripravljeni iskati re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

Vedno sem verjela, da politika ne sme izgubiti stika z ljudmi. In prav na tem podro\u010dju je osebni stik \u0161e posebej pomemben.<\/p>\n\n\n\n

 Va\u0161 predhodnik Matej Ar\u010don je med pomembnej\u0161imi poudarki svojega mandata izpostavljal povezovanje slovenskih skupnosti na razli\u010dnih podro\u010djih, krepitev gospodarskega sodelovanja in vzpostavitev informacijske to\u010dke za vra\u010danje Slovencev v domovino. Katero njegovo delo bi \u017eeleli nadaljevati, kje pa vidite prostor za druga\u010dne pristope ali nove re\u0161itve?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prepri\u010dana sem, da je pri skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu izjemno pomembna kontinuiteta. To ni podro\u010dje, kjer bi morali ob vsaki menjavi vodstva za\u010denjati znova. Na\u0161i rojaki potrebujejo stabilnega in zanesljivega partnerja, ki mu lahko zaupajo. Z nekdanjim ministrom Matejem Ar\u010donom sva \u017ee v \u010dasu mojega vodenja parlamentarne komisije dobro sodelovala. Veseli me, da sva vlogi zamenjala in tudi ob predaji poslov poudarila pomen nadaljnjega sodelovanja v dobro na\u0161ih rojakov.<\/p>\n\n\n\n

Vsekakor \u017eelim nadaljevati dobre projekte, predvsem na podro\u010dju povezovanja slovenskih skupnosti, gospodarskega sodelovanja in podpore Slovencem, ki razmi\u0161ljajo o vrnitvi v domovino. Ob tem pa \u017eelim dati tudi svoj osebni pe\u010dat.<\/p>\n\n\n\n

Zelo blizu mi je podro\u010dje mladih in slovenskega jezika. Ko se pogovarjam z rojaki, pogosto sli\u0161im skrb, kdo bo \u010dez deset ali dvajset let nadaljeval delo slovenskih dru\u0161tev, kdo bo u\u010dil otroke slovensko in kdo bo ohranjal na\u0161e obi\u010daje. To so povsem upravi\u010dena vpra\u0161anja, na katera moramo odgovarjati \u017ee danes.<\/p>\n\n\n\n

Posebno pozornost \u017eelim nameniti tudi bolj\u0161i obve\u0161\u010denosti in gospodarskemu povezovanju, kjer imamo zagotovo \u0161tevilne neizkori\u0161\u010dene potenciale.<\/p>\n\n\n\n

Predvsem pa \u017eelim, da bi bil na\u0161 urad ljudem blizu. Da bi rojaki vedeli, da lahko pokli\u010dejo, vpra\u0161ajo, predlagajo in da bodo na drugi strani na\u0161li nekoga, ki jim \u017eeli pomagati.<\/p>\n\n\n\n

Moja \u017eelja ni zgolj nadaljevati dobrih projektov, temve\u010d ustvariti tudi nove prilo\u017enosti, zaradi katerih bodo na\u0161i rojaki \u010dutili, da Slovenija nanje misli in ra\u010duna.<\/p>\n\n\n\n

Polo\u017eaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih dr\u017eavah se v marsi\u010dem razlikuje od polo\u017eaja izseljencev in njihovih potomcev na drugih celinah. Kako boste usklajevali potrebe tako razli\u010dnih skupnosti, ne da bi pri tem katera od njih ostala prezrta? Kje so po va\u0161em mnenju danes najve\u010dje razlike med njihovimi pri\u010dakovanji in mo\u017enostmi Slovenije?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsaka slovenska skupnost ima svojo zgodbo. In prav to je tisto, kar me pri mojem delu vedno znova navdu\u0161uje.<\/p>\n\n\n\n

Ko obi\u0161\u010dem na\u0161e rojake na avstrijskem Koro\u0161kem, v Porabju ali Italiji, se sre\u010dujem z vpra\u0161anji ohranjanja slovenskega jezika, dvojezi\u010dnega \u0161olstva, manj\u0161inskih pravic in pogojev za delovanje slovenskih ustanov. To so vpra\u0161anja, ki neposredno vplivajo na vsakdanje \u017eivljenje ljudi in na prihodnost slovenskih skupnosti.<\/p>\n\n\n\n

Nekoliko druga\u010dno izku\u0161njo do\u017eivim ob sre\u010danjih s Slovenci na drugih celinah. Tudi tam se soo\u010dajo z izzivom ohranjanja slovenskega jezika, vsaka dr\u017eava ali skupnost na svoj na\u010din.  Skupnosti se soo\u010dajo z izzivi ohranjanja slovenskih domov, cerkva ter vklju\u010devanja mladih v dru\u0161tvene aktivnosti. Na drugi strani se mladi danes povezujejo druga\u010de ter predvsem i\u0161\u010dejo nove na\u010dine povezovanja.  Posebej me gane, ko sre\u010dam potomce slovenskih izseljencev, ki se trudijo izgovoriti nekaj slovenskih besed. Morda njihov jezik ni popoln, a v njihovih o\u010deh vidi\u0161 iskreno \u017eeljo po povezanosti s Slovenijo. In to je tisto, kar \u0161teje.<\/p>\n\n\n\n

Ne \u017eelim, da bi katera koli skupnost imela ob\u010dutek, da je manj pomembna. Res pa je, da so njihove potrebe razli\u010dne in da zato potrebujejo tudi razli\u010dne oblike podpore.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161im rojakom v sosednjih dr\u017eavah moramo pomagati predvsem pri uresni\u010devanju njihovih pravic, ohranjanju jezika, \u0161olstva in ustanov. Slovencem po svetu pa moramo omogo\u010dati \u010dim ve\u010d prilo\u017enosti za povezovanje, u\u010denje jezika, spoznavanje domovine in sodelovanje z njo.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem se mi zdi pomembno, da se zavedamo, da ne glede na to, ali nekdo \u017eivi nekaj kilometrov za slovensko mejo ali na drugem koncu sveta, si \u017eelim, da bi \u010dutil, da je za Slovenijo pomemben.<\/p>\n\n\n\n

 Ohranitev slovenskega jezika je eden temeljnih pogojev za dolgoro\u010dno pre\u017eivetje narodne identitete, zlasti med mladimi generacijami, ki odra\u0161\u010dajo v ve\u010djezi\u010dnem okolju. Katere konkretne ukrepe bi \u017eeleli okrepiti, da bi se mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu tudi sami odlo\u010dali za u\u010denje jezika, spoznavanje slovenske kulture in ohranjanje vezi s Slovenijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenski jezik je srce na\u0161e identitete. Je nekaj, kar nas povezuje tudi takrat, ko nas lo\u010dujejo tiso\u010di kilometrov.<\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji se v\u010dasih niti ne zavedamo, kako dragoceno je, da lahko vsak dan govorimo slovensko. Da otroci sli\u0161ijo slovensko besedo doma, v vrtcu, \u0161oli in na ulici. Za \u0161tevilne na\u0161e rojake pa je to nekaj, za kar se morajo vsakodnevno truditi.<\/p>\n\n\n\n

Ko sre\u010dam otroka, ki \u017eivi dale\u010d od Slovenije, pa mi ponosno zapoje slovensko pesem ali pove nekaj stavkov v sloven\u0161\u010dini, me to vedno znova gane. Za temi nekaj besedami je namre\u010d pogosto ogromno truda star\u0161ev, starih star\u0161ev, u\u010diteljev in celotne skupnosti. Zato so prav mladi ena mojih najpomembnej\u0161ih prednostnih nalog.<\/p>\n\n\n\n

\u017delim si, da bi \u0161e okrepili podporo pou\u010devanju slovenskega jezika, slovenskim \u0161olam, u\u010diteljem in kulturnim dru\u0161tvom. Posebej pomembno se mi zdi tudi ustrezno ovrednotiti delo tistih, ki \u017ee dolga leta, pogosto prostovoljno, skrbijo, da slovenska beseda ne utihne. Veliko prilo\u017enost vidim v poletnih \u0161olah, mladinskih taborih, izmenjavah in drugih programih, ki mladim omogo\u010dajo neposredno izku\u0161njo Slovenije. Predstavljajte si mladega \u010dloveka, ki je odra\u0161\u010dal v Argentini, Ameriki ali Avstraliji in prvi\u010d pride v Slovenijo. Spozna kraje, o katerih so mu pripovedovali stari star\u0161i, sli\u0161i jezik svojih prednikov, spozna vrstnike in sklene prijateljstva. Tak\u0161na izku\u0161nja lahko v njem prebudi ob\u010dutek pripadnosti, ki ga bo spremljal vse \u017eivljenje. \u017delim si, da bi tak\u0161no prilo\u017enost dobilo \u010dim ve\u010d mladih.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa se moramo zavedati, da mladi \u017eivijo v druga\u010dnem svetu. Nagovarjati jih moramo tudi prek digitalnih vsebin, dru\u017ebenih omre\u017eij in sodobnih na\u010dinov povezovanja. Predvsem pa jim ne smemo ustvarjati ob\u010dutka, da je ohranjanje slovenstva zgolj dol\u017enost do prednikov.<\/p>\n\n\n\n

\u017delim si, da bi bila Slovenija zanje nekaj lepega. Nekaj, na kar so ponosni. Da bi sloven\u0161\u010dino govorili zato, ker si to \u017eelijo, in da bi se v Slovenijo radi vra\u010dali, ker se tukaj po\u010dutijo doma.<\/p>\n\n\n\n

 Slovenske skupnosti po svetu niso pomembne le kot varuhinje jezika in tradicije, temve\u010d tudi kot vir znanja, izku\u0161enj, poslovnih povezav in novih razvojnih prilo\u017enosti. Kako bi lahko Slovenija bolje izkoristila potencial rojakov v tujini, obenem pa jim ponudila ve\u010d razlogov za sodelovanje z domovino \u2013 tudi \u010de se vanjo ne nameravajo vrniti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob svojih obiskih v tujini sem vedno znova navdu\u0161ena nad tem, koliko uspe\u0161nih, sposobnih in ustvarjalnih Slovencev deluje po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Posebej mo\u010dan vtis je name naredil nedavni obisk Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, kjer sem se sre\u010dala s slovenskimi podjetniki, raziskovalci, strokovnjaki in mladimi, ki ustvarjajo svoje zgodbe o uspehu v enem najbolj konkuren\u010dnih okolij na svetu. Na Stanfordu in ob drugih sre\u010danjih sem se ponovno prepri\u010dala, da imamo Slovenci izjemno veliko znanja, sposobnosti in podjetni\u0161kega poguma. Ob tak\u0161nih pogovorih sem ponosna, da prihajamo iz iste dr\u017eave. Hkrati pa se vedno znova vpra\u0161am, ali znamo v Sloveniji dovolj dobro prepoznati in povezati vse to znanje.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161i rojaki po svetu niso samo ambasadorji slovenske kulture. So tudi pomembni povezovalci gospodarstva, znanosti, izobra\u017eevanja in novih razvojnih prilo\u017enosti. Zato \u017eelim \u0161e dodatno spodbujati gospodarsko povezovanje, sodelovanje s slovenskimi poslovnimi klubi, raziskovalnimi ustanovami in organizacijami, ki povezujejo Slovence po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa \u017eelim posebej poudariti, da uspeha ne smemo meriti samo s \u0161tevilom ljudi, ki se vrnejo v Slovenijo. Seveda si \u017eelim, da bi se \u010dim ve\u010d Slovencev odlo\u010dilo za vrnitev, \u0161e posebej mladih in visoko izobra\u017eenih. Toda razumem tudi, da so si mnogi ustvarili dru\u017eine, kariere in \u017eivljenje drugje. In to nikakor ne pomeni, da so za Slovenijo izgubljeni. Nasprotno. Lahko so na\u0161i najbolj\u0161i partnerji, povezovalci in promotorji v svetu.<\/p>\n\n\n\n

Ni nujno, da se vsi Slovenci vrnejo domov. Pomembno pa je, da Slovenija ostane del njihovega \u017eivljenja in da skupaj ustvarjamo prilo\u017enosti, ki koristijo tako njim kot na\u0161i domovini.<\/p>\n\n\n\n

Ob prevzemu funkcije ste med prednostnimi nalogami izpostavili tudi bolj\u0161o informiranost Slovencev zunaj meja mati\u010dne domovine o delu in pristojnostih urada. Kako boste dosegli, da bodo informacije o razpisih, finan\u010dnih spodbudah, programih in mo\u017enostih sodelovanja dosegle tudi manj\u0161e organizacije ter posameznike, ne le \u017ee uveljavljenih skupnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ena mojih iskrenih \u017eelja je, da bi bil na\u0161 urad za rojake \u010dim bolj dostopen. Da ga ne bi do\u017eivljali kot oddaljeno dr\u017eavno institucijo, ampak kot prostor, kjer lahko dobijo informacije, pomo\u010d in podporo.<\/p>\n\n\n\n

Ob obiskih slovenskih skupnosti se pogosto poka\u017ee, da ljudje za dolo\u010dene mo\u017enosti sodelovanja ali podpore sploh ne vedo. V\u010dasih je potrebna samo ena informacija, en pogovor ali prava povezava, da se lahko dobra ideja tudi uresni\u010di. Zato \u017eelim, da informacije o razpisih, programih, finan\u010dnih spodbudah in drugih mo\u017enostih dose\u017eejo \u010dim \u0161ir\u0161i krog na\u0161ih rojakov. Pri tem imajo pomembno vlogo spletna stran urada, www.slovenci.si<\/a>, na\u0161a prisotnost na vseh dru\u017ebenih omre\u017eij, slovenski mediji v tujini, diplomatsko-konzularna predstavni\u0161tva in slovenske organizacije.<\/p>\n\n\n\n

Vendar pa nobena spletna stran ne more povsem nadomestiti osebnega stika. Ko se sre\u010da\u0161 z ljudmi, jih pogleda\u0161 v o\u010di in jim prisluhne\u0161, pogosto izve\u0161 veliko ve\u010d, kot bi lahko prebral v katerem koli poro\u010dilu. Posebno pozornost \u017eelim nameniti tudi manj\u0161im skupnostim in posameznikom, ki morda niso vklju\u010deni v ve\u010dje organizacije. Slovenija mora ostati dostopna tudi njim.<\/p>\n\n\n\n

Pomembno se mi zdi tudi, da uporabljamo sodobne komunikacijske poti in da znamo na\u0161e delo pribli\u017eati mladim generacijam.<\/p>\n\n\n\n

\u017delim si, da bi vsak rojak vedel, da so vrata na\u0161ega urada zanj odprta. Da ni nepomembnih vpra\u0161anj in da se za vsako pobudo skriva \u010dlovek, ki mu je Slovenija pomembna.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka razvojna vizija je odvisna tudi od finan\u010dnih in kadrovskih mo\u017enosti. Ali ima urad na voljo dovolj sredstev in ljudi za uresni\u010devanje zastavljenih ciljev? Kako boste dolo\u010dali prednostne naloge, \u010de bodo potrebe slovenskih skupnosti ve\u010dje od razpolo\u017eljivih sredstev, in po katerih merilih boste presojali u\u010dinke podpore?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zelo me veseli, da smo v predlogih dr\u017eavnih prora\u010dunov za prihodnji dve leti uspeli zagotoviti pove\u010danje predvidenih sredstev za podro\u010dje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Za leto 2027 je predvidenih pribli\u017eno 14,2 milijona evrov, za leto 2028 pa pribli\u017eno 14,4 milijona evrov. To je pomemben korak naprej in jasen pokazatelj, da \u017eelimo podporo na\u0161im rojakom \u0161e okrepiti.<\/p>\n\n\n\n

Toda ob vseh \u0161tevilkah se vedno znova spomnim, da za vsakim projektom stojijo ljudje. Za podporo u\u010denja slovenskega jezika so otroci, ki se bodo lahko u\u010dili jezik svojih prednikov. Za sredstvi, namenjenimi kulturnemu dru\u0161tvu, so prostovoljci, ki pripravljajo prireditve, pevske vaje in sre\u010danja. Za poletno \u0161olo so mladi, ki bodo morda prav zaradi te izku\u0161nje prvi\u010d zares za\u010dutili povezanost s Slovenijo.<\/p>\n\n\n\n

In zato se mi zdi pomembno, da o prora\u010dunu ne govorimo samo kot o \u0161tevilkah. Dodatna sredstva \u017eelimo nameniti predvsem ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete, mladim, podpori slovenskim dru\u0161tvom ter gospodarskemu povezovanju. Seveda vseh \u017eelja in potreb ne bomo mogli uresni\u010diti. Zato bodo pri odlo\u010danju pomembni dolgoro\u010dni u\u010dinki, potrebe posameznih skupnosti in odgovorna poraba javnih sredstev.<\/p>\n\n\n\n

Vesela sem tudi, da imam na uradu ekipo strokovnih in predanih sodelavcev. Brez njih \u0161tevilnih na\u010drtov ne bi mogli uresni\u010diti.<\/p>\n\n\n\n

Zame bo najve\u010dji uspeh, \u010de bomo lahko rekli, da je z dodatnimi sredstvi za\u017eivela nova dejavnost, da je ve\u010d otrok dobilo prilo\u017enost u\u010diti se slovensko ali da smo ohranili nekaj, kar bi sicer lahko za vedno izgubili.<\/p>\n\n\n\n

9. Slovenci po svetu so lahko pomemben most med Slovenijo in dr\u017eavami, v katerih \u017eivijo, vendar je za to potrebno tudi sistemati\u010dno sodelovanje z drugimi resorji, gospodarstvom, izobra\u017eevalnimi ustanovami in kulturnimi organizacijami. Kako nameravate zagotoviti, da skrb za rojake ne bo ostala zgolj naloga pristojnega urada, temve\u010d bo postala skupna odgovornost dr\u017eave?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu ne sme biti samo naloga na\u0161ega urada. To mora biti skupna odgovornost celotne dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Vedno poudarjam, da imamo Slovenci eno samo domovino, ne glede na to, kje \u017eivimo. In prav zato moramo tudi kot dr\u017eava razmi\u0161ljati \u0161ir\u0161e. Na\u0161i rojaki niso pomembni samo za podro\u010dje kulture in ohranjanja jezika. Pomembni so tudi za gospodarstvo, znanost, izobra\u017eevanje, turizem in mednarodno prepoznavnost Slovenije. Zato \u0161e dodatno krepim sodelovanje z drugimi ministrstvi, diplomatsko-konzularnimi predstavni\u0161tvi, izobra\u017eevalnimi in raziskovalnimi ustanovami, gospodarstvom ter kulturnimi organizacijami.<\/p>\n\n\n\n

Ob nedavnih obiskih in pogovorih s predstavniki sosednjih dr\u017eav sem se ponovno prepri\u010dala, kako pomembno je tudi sodelovanje na meddr\u017eavni ravni. Vpra\u0161anja slovenskega \u0161olstva, jezika in manj\u0161inskih pravic zahtevajo stalen dialog, medsebojno spo\u0161tovanje in vztrajnost.<\/p>\n\n\n\n

Ob tem pa se mi zdi pomembno \u0161e nekaj. \u017delim si, da bi se tudi Slovenci v mati\u010dni domovini bolj zanimali za \u017eivljenje na\u0161ih rojakov. Da bi poznali njihove zgodbe, spremljali njihove dose\u017eke in razumeli, kako dragoceno je njihovo delo.<\/p>\n\n\n\n

Ko obi\u0161\u010dem slovensko skupnost v tujini in vidim, koliko energije, prostega \u010dasa in ljubezni ljudje vlagajo v ohranjanje slovenstva, se pogosto vpra\u0161am, ali znamo doma to dovolj ceniti.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih se moramo odpraviti dale\u010d od Slovenije, da \u0161e mo\u010dneje za\u010dutimo, kaj pomeni biti Slovenec. \u017delim si, da bi to zavedanje prenesli tudi v na\u0161 vsakdan. Da bi se bolj povezovali, sodelovali in razumeli, da smo kljub razli\u010dnim \u017eivljenjskim potem del istega naroda. Na\u0161a naloga je graditi mostove. Ne samo med dr\u017eavami, temve\u010d predvsem med ljudmi in generacijami.<\/p>\n\n\n\n

Ko se bo va\u0161 mandat iztekel, po \u010dem bi \u017eeleli, da bi vas pomnili Slovenci v zamejstvu in po svetu? Katere tri spremembe ali konkretne rezultate bi si najbolj \u017eeleli dose\u010di in kako boste sami vedeli, da ste jim s svojim delom res pribli\u017eali Slovenijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko sem prevzela funkcijo ministrice, nisem razmi\u0161ljala o tem, po \u010dem bi si \u017eelela, da bi se me ljudje spominjali. Razmi\u0161ljala sem o tem, koliko dobrega lahko skupaj naredimo za na\u0161e rojake.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce pa pogledam nekoliko naprej, si predvsem \u017eelim, da bi se me spominjali kot nekoga, ki jim je znal prisluhniti. Kot ministrice, ki ni ostajala samo za pisalno mizo, ampak je prihajala med ljudi, jih poslu\u0161ala, razumela njihove skrbi in se iskreno trudila poiskati re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

\u017delela bi si, da bi ljudje ob mojem imenu pomislili na odprtost, dostopnost in iskreno \u017eeljo po povezovanju.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce izpostavim tri podro\u010dja, bi na prvo mesto postavila slovenski jezik in mlade. Moja velika \u017eelja je, da bi \u010dim ve\u010d otrok slovenskih star\u0161ev in starih star\u0161ev, ne glede na to, kje \u017eivijo, dobilo prilo\u017enost spoznati slovenski jezik, kulturo in domovino svojih prednikov. Da bi ve\u010d mladih prihajalo v Slovenijo, sklepalo prijateljstva, spoznavalo svoje korenine in se sem z veseljem vra\u010dalo, saj bi se tukaj po\u010dutili doma.<\/p>\n\n\n\n

Drugo podro\u010dje je povezanost. \u017delim si, da bi bil na\u0161 urad \u0161e bolj dostopen, da bi se slovenske skupnosti po\u010dutile sli\u0161ane in da bi tudi manj\u0161e organizacije ter posamezniki vedeli, da so pomemben del na\u0161e skupne zgodbe.<\/p>\n\n\n\n

Tretje podro\u010dje pa so prilo\u017enosti za prihodnost. \u017delim si ve\u010d gospodarskega, znanstvenega in drugega sodelovanja, ve\u010d povezovanja uspe\u0161nih Slovencev po svetu z domovino ter bolj\u0161ih pogojev za vse, ki razmi\u0161ljajo o vrnitvi v Slovenijo.<\/p>\n\n\n\n

Toda veste, kaj mi bo na koncu najve\u010d pomenilo? \u010ce bom ob sre\u010danju z na\u0161imi rojaki za\u010dutila, da smo naredili nekaj dobrega. \u010ce mi bo kdo povedal, da je njegov otrok zaradi na\u0161e podpore dobil prilo\u017enost u\u010diti se slovensko. \u010ce bo kak\u0161en mlad \u010dlovek po obisku Slovenije rekel, da se \u017eeli \u0161e vrniti. \u010ce bo kak\u0161no dru\u0161tvo zaradi na\u0161e pomo\u010di lahko nadaljevalo svoje delo. Ali \u010de bo nekdo, ki je dolgo razmi\u0161ljal o vrnitvi, v Sloveniji na\u0161el svoj novi dom. Tak\u0161ne zgodbe imajo zame neprecenljivo vrednost.<\/p>\n\n\n\n

Ob obiskih slovenskih skupnosti sem ve\u010dkrat ob\u010dutila veliko hvale\u017enost, da lahko opravljam to delo. Da lahko spoznavam ljudi, ki so kljub velikim razdaljam ohranili tako mo\u010dno ljubezen do Slovenije. Njihova predanost je tudi zame velika spodbuda in odgovornost.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce si nekaj resni\u010dno \u017eelim, je to, da bi na\u0161i rojaki ob koncu mojega mandata \u010dutili, da jim je Slovenija nekoliko bli\u017eje. Kajti domovina ni samo kraj na zemljevidu. Domovina so ljudje, spomini, korenine in ob\u010dutek, da nekam pripada\u0161. In \u010de bomo uspeli ta ob\u010dutek ohraniti ter ga prenesti na naslednje generacije, bomo naredili nekaj resni\u010dno pomembnega.<\/p>\n\n\n\n

Slovenija je ena sama. In \u017eelim si, da bi jo vsak Slovenec, kjer koli na svetu \u017ee \u017eivi, \u010dutil kot svoj dom.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: arhiv USZS<\/p>\n","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-3637","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3637","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3637"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3637\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3677,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3637\/revisions\/3677"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3638"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3637"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3637"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3637"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}