{"id":401,"date":"2023-08-19T09:42:08","date_gmt":"2023-08-19T07:42:08","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=401"},"modified":"2023-08-19T09:42:09","modified_gmt":"2023-08-19T07:42:09","slug":"rojaki-iz-sveta-najbolje-vedo-kaj-je-ljubezen-do-domovine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/08\/19\/rojaki-iz-sveta-najbolje-vedo-kaj-je-ljubezen-do-domovine\/","title":{"rendered":"Rojaki iz sveta najbolje vedo, kaj je ljubezen do domovine"},"content":{"rendered":"\n

Prvi julijski konec tedna je bil po tradiciji v znamenju Slovencev iz sveta. Sre\u010danje v mati\u010dni domovini pod naslovom Dobrodo\u0161li doma je tokrat gostila Vipava, <\/strong>program pa je pripravilo Izseljensko dru\u0161tvo Slovenija v svetu v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico, Svetovnim slovenskim kongresom in Rafaelovo dru\u017ebo. Prireditev je financiral Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dejstvo je, da bi se Slovenci, \u017eive\u010di znotraj meja dr\u017eave Slovenije, ljubezni do domovine in narodne zavesti lahko u\u010dili od rojakov, ki so razkropljeni po vsem koncih sveta. To se je kot \u017ee ni\u010dkolikokrat tudi letos pokazalo v Vipavski dolini, ki je za nekaj dni postala sredi\u0161\u010de sveta.<\/p>\n\n\n\n

Matej Ar\u010don, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je na novinarski konferenci pred samim dogodkom med drugim poudaril: \u00bbNa Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zelo pozdravljamo ve\u010ddnevni program Dobrodo\u0161li doma, kjer se prepleta sodelovanje vseh \u0161tirih izjemnih civilnih organizacij, ki v Sloveniji skrbijo za izseljence. Pomembno je, da se Slovenci, slovenske skupnosti zunaj matice in organizacije med seboj povezujejo in tkejo ter ohranjajo vezi z mati\u010dno domovino.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Minister Ar\u010don: \u00bbVodim najlep\u0161i resor v vladi.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po besedah ministra  Ar\u010dona v nagovoru na Vseslovenskem sre\u010danju v Dr\u017eavnem zboru RS, s katerim se je prireditev za\u010dela, Slovenija sodi med tiste dr\u017eave, ki svojim rojakom zunaj meja namenjajo najve\u010d pozornosti. \u00bbVe\u010dkrat re\u010dem, da vodim najlep\u0161i resor v slovenski vladi, in mislim resno. Po \u0161tevilkah je to morda majhen resor, a je velik po svoji vlogi v utrjevanju slovenske identitete in dr\u017eavnosti.\u00ab Minister je izpostavil tri klju\u010dne stebre, brez katerih si prihodnosti na\u0161ih skupnosti zunaj meja Slovenije ni mogo\u010de predstavljati. To so: slovenski jezik in kultura, mladi in njihova vklju\u010denost v skupnost ter gospodarsko povezovanje, ki je osrednja tema leto\u0161njega sre\u010danja. Slovensko obarvan kulturni program v dr\u017eavnem zboru je med drugim popestril basbaritonist Marko Fink, Zdru\u017eenje Slovenska izseljenska matica pa je pripravilo razstavo SIM od leta 1951.  <\/p>\n\n\n\n

Kultura in dru\u017eenje v in ob Lanthierjevi gra\u0161\u010dini<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po petkovem strokovnem posvetu Slovenska narodna identiteta, ki ga je pripravil Svetovni slovenski kongres, se je v soboto v Vipavski dolini dogajal vrhunec prireditve s pestrim kulturnim in dru\u017eabnim programom.<\/p>\n\n\n\n

V parku Lanthierijeve gra\u0161\u010dine so se predstavili lokalni pridelovalci in gostinci ter stojnice doma\u010de obrti Slovencev iz sveta, nastopile pa so tudi izseljenske  folklorne skupine in zbori. Na glavnem odru je zbrane nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Ar\u010don, ki je med drugim poudaril, da smo Slovenci izjemni in da se tega moramo zavedati, \u201csmo povezani na vseh koncih sveta, smo povezani preko razli\u010dnih delovanj, in to nas izjemno bogati. Ko se Slovenci povezujemo in dru\u017eimo izven domovine, smo lahko ve\u010d kot ponosni, da imamo svojo identiteto in imamo svojo dr\u017eavo.\u201d Zahvalil se je vsem Slovenkam in Slovencem, ki \u017eivijo izven meja Slovenije, da so si pred 32 leti prizadevali in s svojim delovanjem pomagali, da so nas dr\u017eave tako hitro priznale.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eavna sekretarka Vesna Humar je v Galeriji ob dvori\u0161\u010du Lanthierijevega dvorca odprla eno izmed razstav, in sicer razstavo fotografa Oskarja Moleka iz Argentine. Oskar Molek prihaja iz Buenos Airesa in je potomec predvojnih migrantov, o\u010deta Belokranjca in matere Primorke. Rojen je bil leta 1950 v Vincente L\u00f3pezu, pokrajina Buenos Aires.<\/p>\n\n\n\n

V letih med 1982 in 1987 je bival v Ljubljani, kot \u0161tipendist Slovenske izseljenske matice je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani \u0161tudiral etnologijo in obiskoval predavanja dr. Toma\u017ea Brejca \u00bbzgodovina sodobne umetnosti\u00ab na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n

Fotograf samouk, ki se je s fotografijo prvi\u010d pobli\u017ee spoznal skupaj z Ale\u0161em Ga\u010dnikom med \u0161tudijem etnologije v Sloveniji. Pozneje se je v Argentini udele\u017eil delavnice Hectorja Cartierja, obiskoval je seminarje in izpopolnjevalne te\u010daje fotografije na Fakulteti za dru\u017ebene vede Univerze v Buenos Airesu skupaj s \u0161tevilnimi priznanimi fotografi. Njegove fotografije so bile objavljene v revijah, katalogih in medijih tako v Argentini kot v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

Oskar Molek, razpet med Argentino in Slovenijo<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oskar Molek je publicist, u\u010ditelj, raziskovalec, profesor in posredovalec fotografije saj  \u017ee ve\u010d desetletij  posreduje fotografijo in znanje o fotografiji tako mladim prihodnjim fotografom kot ljubiteljem fotografiranja v Buenos Airesu.<\/p>\n\n\n\n

Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1991 z naslovom Dela arhitekta Viktorja Sul\u010di\u010da –  Kulturni center Recoleta- CCR  \u2013 CABA. Znameniti slovenski arhitekt Viktor Sul\u010di\u010d (1895\u20131973) je avtor buenosaire\u0161kih arhitekturnih ikon, kot so tr\u017enica Abasto, stadion nogometnega kluba Bocca Juniors, cerkve Srca Jezusovega v San Justu, pro\u010delja pokopali\u0161\u010da v Lujanu itd.<\/p>\n\n\n\n

Njemu, kot tudi slovenskemu arhitektu Jo\u017eetu Ple\u010dniku, se je s fotografijo poklonil tudi na vipavski razstavi. Vse do letos  je nanizal ve\u010d deset razstav, zelo odmevna v domovini je bila tudi razstava Bahia,  s fotografijami prizorov in ljudi iz mesta Salvador v brazilski dr\u017eavi Bahia. Ravno tako sodeluje pri \u0161tevilnih skupinskih razstavah.<\/p>\n\n\n\n

Oskar Molek je rojen v Argentini, a  tesno povezan s Slovenijo tudi danes, saj ena od njegovi h\u010dera, Nadia Molek, zadnjih nekaj let \u017eivi in dela v Sloveniji in si je tukaj ustvarila tudi dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Mikrokozmos Oskarja Moleka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na razstavi je predstavljenih 20 fotografij, posnetih med leti 1986 in 2023 v Ljubljani in Buenos Airesu, dveh simboli\u010dnih mestih, ki ju povezujejo zgodovinske migracijske vezi. Te vezi so skozi fotografijo zreducirane na minimalne vizualne poti, ki jih je avtor poimenoval mikrokozmosi. Ob pogledu na fotografije opazimo mo\u010dan simbolni poudarek, v veliki meri se izogiba takoj\u0161njemu ilustrativnemu branju. Razstava nas popelje v mikrokozmos Oskarja Moleka, ki ga je potrpe\u017eljivo ustvarjal 37 let in nam predstavi droben drobec sveta umetnika.<\/p>\n\n\n\n

Argentinski rojaki v objektivu Lu\u010dke Oblak \u010cop<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na leto\u0161nji prireditvi  Dobrodo\u0161li doma sta se predstavila tudi fotografinja  Lu\u010dka Oblak \u010cop iz Argentine in fotograf Joseja Voglarja iz Venezuele. Lu\u010dka Oblak \u010cop se je rodila pod Ju\u017enim kri\u017eem, tam odra\u0161\u010dala in se izobra\u017eevala. Diplomirala je in se izpopolnjevala na dveh \u0161olah za fotografijo v Buenos Airesu in \u0161e dodatno \u0161irila svoje znanje na raznih te\u010dajih in seminarjih pod mentorstvom mednarodno priznanih fotografskih mojstrov. Imela je \u017ee ve\u010d razstav, v Sloveniji pa se predstavlja prvi\u010d. Kot aktivna \u010dlanica slovenske skupnosti v Buenos Airesu skrbno lovi v svoj objektiv \u017eivahno delovanje tamkaj\u0161njih rojakov. Ta dokumentarni segment, ki zajema tudi nekaj knji\u017enih oprem,  predstavlja zajeten del njenega fotografskega opusa. Njene umetni\u0161ke fotografije pa so globok, intimen izraz \u010dudenja nad skrivnostjo \u017eivljenja od prvih za\u010detkov do zrelih let. Za tokratno razstavo je odbrala prav dela s tak\u0161no vsebino. Umetnico zanima \u010dlovek, njegova vpetost v vsakdanje \u017eivljenje, odziv na medsebojne odnose,  povezanost z naravo, toplina dru\u017einskega kroga, od tod tudi naslov razstave Utrinki \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n

Jezdeci peska in soli Joseja Voglarja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Fotograf Jose Voglar, rojak iz Venezuele, sin slovenskih star\u0161ev po rodu iz Kr\u0161kega, se s fotografijo soo\u010da na druga\u010den na\u010din. Svoja dela snuje kot nekak\u0161no likovno kompozicijo, v kateri je \u010dlovek skoraj povsem odsoten, njegovo prisotnost pa le slutimo nekje v ozadju. S fotografijo sku\u0161a avtor pote\u0161iti svojo ljubezen do morja, do neskon\u010dnega prostorja in do ti\u0161ine. Temu primerna sta tudi motivika in vsebina njegovih del,  morje in \u010dolni, ki jih kot razstavo poimenuje Jezdeci peska in soli. <\/p>\n\n\n\n

Dva razli\u010dna umetnika, dva razli\u010dna pogleda na \u017eivljenje in okolje, oba pa z globoko sporo\u010dilnostjo, je ob predstavitvi povedala Verena Kor\u0161i\u010d, umetnostna zgodovinarka.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010der ob dobri glasbi in plesu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010cudovit dan v Vipavski dolini se je iztekel v dru\u017eabni ve\u010der ob glasbi in plesu. Obiskovalce so razgreli pevec in kitarist Martin Marolt iz Argentine, Daniele Ho\u010devar iz Venezuele s plesnim nastopom Tambores \u2013 Bobni in plesno delavnico, Ansambel Baires polka iz Argentine. Ve\u010der pa se je prevesil v no\u010d ob melodijah in besedilih Adija Smolarja.<\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
oznorCO<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi julijski konec tedna je bil po tradiciji v znamenju Slovencev iz sveta. Sre\u010danje v mati\u010dni domovini pod naslovom Dobrodo\u0161li doma je tokrat gostila Vipava, program pa je pripravilo Izseljensko dru\u0161tvo Slovenija v svetu v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico, Svetovnim slovenskim kongresom in Rafaelovo dru\u017ebo. Prireditev je financiral Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":406,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-401","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/401","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=401"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/401\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":415,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/401\/revisions\/415"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/406"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=401"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=401"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=401"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}