{"id":499,"date":"2023-09-28T09:54:17","date_gmt":"2023-09-28T07:54:17","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=499"},"modified":"2023-09-28T09:54:18","modified_gmt":"2023-09-28T07:54:18","slug":"naravni-rezervat-skocjanski-zatok-iztrgan-pogubi-ponuja-pravo-dozivetje-narave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/09\/28\/naravni-rezervat-skocjanski-zatok-iztrgan-pogubi-ponuja-pravo-dozivetje-narave\/","title":{"rendered":"Naravni rezervat \u0160kocjanski Zatok \u2013 iztrgan pogubi ponuja pravo do\u017eivetje narave"},"content":{"rendered":"\n

\u0160kocjanski zatok je najve\u010dje braki\u010dno (polslano) mokri\u0161\u010de v Sloveniji, veliko 122,7 hektarja, nastalo na izlivu rek Ri\u017eane in Bada\u0161evice. Z okolico predstavlja posebnost med slovenskimi ekosistemi, kar pogojujejo predvsem neposredna bli\u017eina morja, mediteransko podnebje in submediteranska vegetacija, kakor tudi njegova ureditev in razse\u017enost. Rezervat sooblikujeta polslana laguna, obdana z rasti\u0161\u010di slanu\u0161 in trsti\u010djem, ter sladkovodno mo\u010dvirje z vla\u017enimi in mo\u010dvirnimi travniki ter toploljubnimi grmi\u0161\u010di na Berto\u0161ki bonifiki. Tak\u0161na raznovrstnost habitatov omogo\u010da veliko pestrost rastlinskih in \u017eivalskih vrst.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u0160kocjanski zatok je bil v preteklosti zapisan temni usodi. Lokalna oblast je namre\u010d kmalu po letu 1980 za\u010dela uresni\u010devati prostorski na\u010drt, ki je predvideval popolno zasutje in pozidavo \u0160kocjanskega zatoka,\u00ab pojasnjuje Bojana Lipej.  Odlo\u010ditev je bila za \u017eivi svet zatoka skoraj usodna. Zaradi na\u010drtnega zasipavanja in izsu\u0161evanja se je laguna \u0160kocjanskega zatoka z nekdanjih 230 zmanj\u0161ala na skromnih 80 hektarjev. \u00bbKljub temu pa se popolno zasutje ni zgodilo in \u0160kocjanski zatok je pre\u017eivel po zaslugi ozave\u0161\u010denih predstavnikov civilne dru\u017ebe na \u010delu s \u010dlani Dru\u0161tva za opazovanje in prou\u010devanje ptic Slovenije (DOPPS), ki so slovenski javnosti dokazali, da je uni\u010devanje obmo\u010dja s tako veliko in pestro naravno dedi\u0161\u010dino nedopustno. Predlagana je bila druga\u010dna prihodnost: takoj\u0161nje prenehanje uni\u010devanja, zavarovanje obmo\u010dja in njegova ureditev v obliki rezervata, odprtega za javnost.\u00ab Pozitivni ideji je pritegnilo veliko \u0161tevilo ljudi, prepoznal pa jo je tudi politi\u010dni vrh dr\u017eave in leta 1998 je bil \u0160kocjanski zatok dokon\u010dno zavarovan. DOPPS je leto dni kasneje postal upravljavec rezervata.<\/p>\n\n\n\n

Prvi sklop ureditev prinesel kro\u017eno u\u010dno pot za obiskovalce<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najve\u010djo in najpomembnej\u0161o vlogo pri \u00bboblikovanju\u00ab \u0160kocjanskega zatoka iz degradiranega obmo\u010dja ima obnova in krajinska ureditev tega obmo\u010dja, ki je potekala v letih 2006 in 2007 v okviru projekta LIFE-Narava \u00bbObnova in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu \u0160kocjanski zatok\u00ab. To je bil, kot pravi sogovornica, za Slovenijo pilotni projekt, ki je zahteval obse\u017eno na\u010drtovanje in gradbena dela, s kakr\u0161nimi v slovenskem prostoru doslej ni bilo primerljivih izku\u0161enj. Obnova je zajemala ohranitev in pove\u010danje sladkovodnih, morskih in polslanih \u017eivljenjskih okolij in \u017ee prvo pomlad po zaklju\u010denih delih je bil sladkovodni del rezervata poln \u017eivljenja, \u0161e posebej razli\u010dnih vrst ptic. Hkrati z obnovo \u017eivljenjskih okolij je bil v zatoku zaklju\u010den tudi prvi sklop ureditev za obiskovalce: kro\u017ena u\u010dna pot okoli sladkovodnega mo\u010dvirja na Berto\u0161ki bonifiki s \u0161tirimi opazovali\u0161\u010di.<\/p>\n\n\n\n

V kasnej\u0161ih letih (v letu 2015) je sledila izgradnja nove infrastrukture, vklju\u010dno s centrom za obiskovalce in 12 m visoko osrednjo opazovalnico, ki ponuja odli\u010den panoramski pogled na celotno zavarovano obmo\u010dje. Vsi objekti so bili grajeni po na\u010delih trajnostne gradnje in se vklapljajo v naravno okolje, arhitekturno pa jih je navdihnil \u017eivi svet rezervata.<\/p>\n\n\n\n

Renaturacija \u0160kocjanskega zatoka z izgradnjo infrastrukture za obisk in s primernim upravljanjem (ko\u0161nja, mul\u010danje in pa\u0161a na sladkovodnem delu rezervata) je bila klju\u010dna re\u0161itev za prihodnje delovanje naravnega rezervata.<\/p>\n\n\n\n

Nevladniki prvi\u010d v Sloveniji upravljavci naravnega rezervata<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Upravljavec rezervata je DOPPS (Dru\u0161tvo za opazovanje in prou\u010devanje ptic Slovenije), ki je imel vodilno vlogo v procesu zavarovanja \u0160kocjanskega zatoka in je leta 1999 (takoj po zavarovanju obmo\u010dja 1998.) postal tudi upravljavec \u0160kocjanskega zatoka – prvi\u010d v Sloveniji nevladna organizacija.<\/p>\n\n\n\n

Upravljanje naravnega rezervata se izvaja na podlagi podeljene koncesije s strani pristojnega ministrstva. Koncesija za upravljanje naravnega rezervata je bila na podlagi Uredbe o koncesiji za upravljanje Naravnega rezervata \u0160kocjanski zatok (Uradni list RS, \u0161t. 31\/1999) z odlo\u010dbo o izbiri koncesionarja za upravljanje Naravnega rezervata \u0160kocjanski zatok \u0161t. 636-06\/99-4 z dne 30. septembra 1999 podeljena Dru\u0161tvu za opazovanje in prou\u010devanje ptic Slovenije (DOPPS). Koncesija se podeli za deset let in v naslednjih letih je bila dvakrat podalj\u0161ana (leta 2009 in 2019).<\/p>\n\n\n\n

Kar 265 razli\u010dnih vrst ptic<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V \u0160kocjanskem zatoku po pestrosti najbolj izstopajo ptice; v zadnjem desetletju so jih ornitologi opazovali 265 razli\u010dnih vrst (to je ve\u010d kot 66% vseh v Sloveniji opazovanih ptic), je povedala Lipejeva. Ptice se v rezervatu pojavljajo na razli\u010dne na\u010dine in ob razli\u010dnem \u010dasu. Nekatere tukaj gnezdijo ali se zadr\u017eujejo celo leto, druge prezimujejo, tretje pa se le za kratek \u010das ustavijo in po\u010divajo na selitvi. Glede na pojavljanje zato ptice Naravnega rezervata \u0160kocjanski zatok delimo v nekaj osnovnih skupin:<\/p>\n\n\n\n

GNEZDILKE<\/strong> – v rezervatu redno gnezdi 49 razli\u010dnih vrst ptic. \u0160kocjanski zatok je po letu 2007, ko so se zaklju\u010dila obse\u017ena sanacijska in obnovitvena dela, bogatej\u0161i za kar 12 novih vrst gnezdilk.<\/p>\n\n\n\n

PREZIMOVALKE –<\/strong> v to skupino sodijo negnezde\u010de vrste, ki se v naravnem rezervatu naj\u0161tevil\u010dneje pojavljajo v zimskem \u010dasu (od sredine novembra do sredine februarja). To so predvsem vrste, ki praviloma gnezdijo severno od na\u0161ih krajev.<\/p>\n\n\n\n

SELIVKE <\/strong>– poleg gnezdilk, med katerimi najdemo tudi precej selivk, se nekatere vrste pojavljajo v rezervatu izklju\u010dno v \u010dasu spomladanske (od sredine februarja do sredine maja) in jesenske selitve (od sredine julija do sredine novembra). Spomladi se ptice iz ju\u017enih krajev, kjer so prezimovale, vra\u010dajo v svoja gnezdi\u0161\u010da, jeseni, po kon\u010dani gnezditvi, pa se ponovno vra\u010dajo proti jugu. Za te vrste predstavlja \u0160kocjanski zatok pomembno postajali\u0161\u010de na dolgi selitveni poti. Ve\u010dina selivk se na obmo\u010dju rezervata ustavi le za kratek \u010das (od nekaj ur do nekaj dni, da se ptica nahrani in odpo\u010dije). V \u010dasu spomladanske in jesenske selitve rezervat gosti najve\u010d razli\u010dnih vrst ptic. Mo\u010dvirni travniki, plitvine in poloji so na selitveni poti dobrodo\u0161la postojanka za \u0161tevilne vrste pobre\u017enikov.<\/p>\n\n\n\n

STALNICE<\/strong> \u2013 to so ptice, ki se na obmo\u010dju naravnega rezervata zadr\u017eujejo vse leto. Ta skupina vklju\u010duje tako nekatere gnezde\u010de vrste, kot tudi tiste, ki v rezervatu ne gnezdijo, a so tu vseeno prisotne ve\u010dji del leta.<\/p>\n\n\n\n

REDKE VRSTE<\/strong> – \"Poljev to skupino uvr\u0161\u010damo tiste vrste ptic, ki na obmo\u010dju naravnega rezervata niso bile opa\u017eene ve\u010d kot petkrat. Med vrstami, ki so bile v \u0160kocjanskem zatoku zabele\u017eene le enkrat so na primer mala droplja, ameri\u0161ki kreheljc, rde\u010devrata gos in, mala gos. Leta 2021 smo v rezervatu opazili celo novo vrsto za Slovenijo, t.i. komatno pribo, izjemno redko gostjo z Daljnega Vzhoda.<\/p>\n\n\n\n

Ptice si Zatok delijo z ve\u010d kot 1.600 razli\u010dnimi rastlinskimi in \u017eivalskimi vrstami<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po zadnjih podatkih je bilo v \u0160kocjanskem zatoku evidentiranih ve\u010d kot 1600 razli\u010dnih rastlinskih in \u017eivalskih vrst. Poleg ptic je bilo na obmo\u010dju rezervata opa\u017eena prisotnost ve\u010d kot 300 vrst hro\u0161\u010dev, 400 vrst metuljev, 45 vrst ka\u010djih pastirjev, 19 vrst rib, 5 vrst dvo\u017eivk, 8 vrst plazilcev in 13 vrst sesalcev. Favnisti\u010dno podobo obmo\u010dja dopolnjujejo \u0161e kamar\u0161ki konji in istrsko govedo, ki s pa\u0161o ohranjajo vegetacijsko ravnovesje sladkovodnega dela rezervata. \u00bb\u0160kocjanski zatok je danes eno izmed uspe\u0161nih primerov trajnostnega razvoja Kopra in njegove okolice, saj je zelena povr\u0161ina, ki bla\u017ei urbane vplive, poleg tega pa prispeva k bolj\u0161i kakovosti \u017eivljenja ljudi in zato predstavlja dodano vrednost mesta Koper s prostorskega vidika,\u00ab poudarja sogovornica.<\/p>\n\n\n\n

Kdo so obiskovalci rezervata?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Obiskovalci rezervata so od najmlaj\u0161ih do najstarej\u0161ih. Za na\u0161e obiskovalce so pripravljeni razli\u010dni programi, od vodenih ogledov (prilagojenih starosti in razumevanju obiskovalcev), razli\u010dnih dogodkov (obele\u017eitve okoljskih dnevov), delavnic, predavanj, razstav in prireditev. Ponudba za obiskovalce je izdelana posebej za izobra\u017eevalne skupine (vrtci, osnovne in srednje \u0161ole, fakultete ter druge izobra\u017eevalne ustanove) in za ostale organizirane skupine (odrasli, zaposleni, upokojenci, osebe s posebnimi potrebami).<\/p>\n\n\n\n

Center za obiskovalce<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsi programi so namenjeni ozave\u0161\u010danju obiskovalcev o vlogi in pomenu \u0160kocjanskega zatoka ter varovanju narave in mokri\u0161\u010d v \u0161ir\u0161em smislu. V letu 2015 je bila za ta namen zgrajena nova infrastruktura, vklju\u010dno s centrom za obiskovalce (njegov namen je informiranje in izobra\u017eevanje obiskovalcev zato je postavljen na glavni vstopni to\u010dki v rezervat) in 12 m visoko osrednjo opazovalnico, ki ponuja odli\u010den panoramski pogled na celotno zavarovano obmo\u010dje. V kletnih prostorih osrednje opazovalnice je postavljena slikovno in tekstovno bogata razstava z naslovom \u00bbKoper skozi \u010das\u00ab. Po obrobju sladkovodnega dela rezervata poteka u\u010dna pot, ob kateri so na najbolj\u0161ih mestih postavljena opazovali\u0161\u010da s klopmi za po\u010ditek in nadstre\u0161kom ter informativnimi in interpretativnimi tablami. Vsi teksti na tablah in razstavi so izdelani v treh jezikovnih razli\u010dicah (slo, it in ang). Naj\u0161tevil\u010dnej\u0161e skupine, ki obiskujejo NR \u0160kocjanski zatok, pa so u\u010denci osnovnih \u0161ol in sicer od 5. do 7. razreda.<\/p>\n\n\n\n

Spo\u0161tujte pravila!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob obisku \u0160kocjanskega zatoka se moramo zavedati, da je rezervat v prvi vrsti dom razli\u010dnih, ve\u010dinoma ogro\u017eenih \u017eivalskih in rastlinskih vrst. Zato je treba med obiskom svoje vedenje prilagoditi njihovim potrebam in upo\u0161tevati opozorila na informativnih tablah ter v publikacijah, kot tudi posebna obvestila upravljavca ter napotke zaposlenih. \u00bbPravila so zelo enostavna in ni\u010d kaj druga\u010dna kot v drugih zavarovanih obmo\u010djih, ampak na \u017ealost \u0161e vedno opa\u017eamo dolo\u010dene kr\u0161itve – najve\u010dkrat je to pes brez povodca ali pasji iztrebki ob robu u\u010dne poti,\u00ab opozarja Lipejeva.<\/p>\n\n\n\n

Financiranje Naravnega rezervata \u0160kocjanski zatok<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot pojasnjuje sogovornica, je upravljanje rezervata urejeno iz naslednjih virov:<\/p>\n\n\n\n