{"id":547,"date":"2023-10-27T13:56:25","date_gmt":"2023-10-27T11:56:25","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=547"},"modified":"2023-10-27T13:59:44","modified_gmt":"2023-10-27T11:59:44","slug":"547","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/10\/27\/547\/","title":{"rendered":"Oskar Molek: Fotografija ni razglednica"},"content":{"rendered":"\n

<\/h1>\n\n\n\n

Oskar Molek (1950) je potomec predvojnih slovenskih izseljencev, o\u010deta Belokranjca in matere Primorke, ki so si \u017eivljenje ustvarili v Argentini.  Fotograf, publicist, raziskovalec, profesor, in \u0161e kaj se je v septembru na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavljal z razstavo  z naslovom Mikrokozmos Buenos Aires \u2013 Ljubljana 1986-2023, bil pa je tudi gost  ve\u010dera v nizu  pod naslovom Sredi domovine, v okviru katerega  na Uradu gostijo izjemne ustvarjalce, ki  \u017eivijo in ustvarjajo zunaj meja domovine, soorganizirala pa ga je Slovenska izseljenska matica.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

 <\/h1>\n\n\n\n

\u017divljenje Oskarja Moleka je razpeto med Slovenijo in Argentino. Razdvojenosti med obema domovinama ne ob\u010duti, kar izkazujejo tudi njegove razstavljene fotografije, ki povezujejo oba svetova. V obeh se Oskar po\u010duti doma\u010de. Kot je povedal v pogovoru za Rodno grudo, je tako argentinski Slovenec kot slovenski Argentinec. \u00bbSrce je tu in tam,\u00ab pravi. \u00bbV\u010dasih sem bli\u017ee Beli krajini, drugi\u010d Primorski, odvisno od ob\u010dutja,\u00ab pa odgovarja na vpra\u0161anje, \u010desa je v njem ve\u010d: belokranjske blagosti ali primorskega temperamenta.  Oskar je to jesen obiskal v Novo mesto, vle\u010de pa ga tudi na Primorsko. \u00bbFotografske motive vidim vsepovsod,\u00ab pojasnjuje.<\/h1>\n\n\n\n

Fotografski za\u010detki<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbS star\u0161i smo po\u010ditnice pogosto pre\u017eivljali v Primorju. V hi\u0161i, ki smo jo imeli, sem na\u0161el staro kamero Kodak 1880. To je bila kvadratna kamera, edina, ki je bila takrat na svetu. Ne vem, kako je za\u0161la v na\u0161o hi\u0161o,\u00ab se sogovornik spominja svojih fotografskih za\u010detkov, ko je med po\u010ditnicami, pri \u0161tirinajstih, za\u010del fotografirati. Leta pozneje si je, kot dodaja, kupil kamero. \u00bbDanes ima vsak \u010dlovek, vsak otrok pri sebi telefon za te namene. V\u010dasih pa si moral imeti fotoaparat in namen za fotografiranje.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Leta v Sloveniji<\/strong><\/p>\n\n\n\n

 V 80-ih letih je kot \u0161tipendist Slovenske izseljenske matice v Sloveniji \u0161tudiral etnologijo in je poleg zapiskov moral tudi fotografirati na terenu. Poleg tega je poslu\u0161al predavanja iz zgodovine likovne umetnosti. \u00bb\u017dena je namre\u010d hodila na Akademijo za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je predaval dr. Brejc, ki mi je dovolil poslu\u0161ati njegova predavanja.\u00ab V Sloveniji so Molekovi  ostali skoraj pet let.<\/p>\n\n\n\n

Oskar Molek je sodeloval s \u0161tevilnimi svetovno znanimi fotografi, te\u017eko pa se odlo\u010di, kdo izmed njih je nanj naredil najmo\u010dnej\u0161i vtis. \u00bbOdvisno od tipa fotografije,\u00ab pravi a vseeno izpostavi  slavnega portretista  20. stoletja Avgusta Sanderja (1876 – 1954).<\/p>\n\n\n\n

Prek Rodne grude v slovenske fotografske kroge<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbPreden sem pri\u0161el v Slovenijo, sem se prek revije Rodna gruda, ki je tedaj \u0161e izhajala v tiskani obliki, seznanil s fotografoma Janezom Zrnecem in Jo\u017eetom Suhadolnikom in tako \u0161e poglobil stik s Slovenijo. Tedanje fotografije so bile ve\u010dinoma \u010drno-bele. S temi fotografi sem na\u0161el pot do fotografije. Tu sem spoznal tudi Stojana Keblerja in \u0161e \u0161tevilne druge. Tako sem poiskal svoj opus.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Od klasi\u010dne k digitalni fotografiji<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Fotografija se je v zadnjih letih, desetletjih mo\u010dno spreminjala, klasi\u010dno je do danes \u017ee skoraj povsem izpodrinila digitalna. Je pa na\u0161emu sogovorniku \u0161e vedno bli\u017ee klasi\u010dna, s katero je za\u010del, a se je, kot pravi, novim trendom prilagodil. \u00bbV Buenos Airesu sem bil dolga leta profesor fotografije in danes delam 80 odstotkov  digitalno.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Oskar poudarja, da dobro fotografijo ocenjuje vsak po svoje: \u00bbS fotografijo moramo nekaj povedati, fotografija ni razglednica. Potem moramo poiskati vsebino fotografije. Fotografija ni samo lepota, je izraz, je to, kar i\u0161\u010demo. Poiskati je treba motive. Tisto, kar je meni v\u0161e\u010d, komu drugemu morda ni.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Arhitektura kot navdih<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prva samostojna razstava  Oskarja Moleka je bila posve\u010dena arhitektu Sul\u010di\u010du. Po sogovornikovem mnenju je namre\u010d povezava med fotografijo in arhitekturo<\/p>\n\n\n\n

velika. \u00bbFotografija je predvsem dokumentacija. Tako se je za\u010delo v 19. stoletju, ko so fotografi delali portrete, pejsa\u017ee \u2026 Sul\u010di\u010devo delo v Buenos Airesu pa je pogled za fotografa.\u00ab Kot pravi, ga arhitektura navdihuje. \u00bbPrvo samostojno  razstavo sem imel  1989. v Buenos Airesu, takrat sem fotografiral \u010drno-belo, pripravljeno za katalog, druga pa je bila 2010. po naro\u010dilu Obalnih galerij, ko sem za\u010del sodelovati z arhitekti in z dr. Irene Mislej. V spomin na arhitekta Sul\u010di\u010da sem ustvaril barvne fotografije.\u00ab Velika podpora dru\u017eine pri ustvarjanju Oskarju veliko pomeni: \u00bbS tako podporo  nisi sam, okoli sebe ima\u0161 ljudi, ki te imajo radi in so ponosni na tvoje delo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Fotografski most med Ljubljano in Buenos Airesom<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na razstavi Mikrokozmos Buenos Aires \u2013 Ljubljana 1986-2023 Oskar Molek predstavlja 20 fotografij. V bistvu gre za dvojnice, po dve in dve sodita skupaj.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPoleti sem v Ljubljani  ogromno fotografiral. Po pet fotografij sem dopolnjeval v Buenos Airesu. Kakih 200, 300 fotografij posnamem, da jih pet izberem. Praviloma razmi\u0161ljam, kaj bom delal in ne pretiravam. To je stara \u0161ola. Pri klasi\u010dni fotografiji smo pri filmu var\u010devali, saj je to veliko stalo. Zdaj pa ne. Razmi\u0161ljal sem, kako bi predstavil Buenos Aires  na eni in Slovenijo na drugi strani. Gre za nekak\u0161no refleksijo. To je najbolj preprosto pri u\u010denju fotografije. Tistega, kar naredimo v prvih petih letih, se naveli\u010damo in gremo na nekaj drugega. Da bom \u0161el na to pot, pa sem pogledal malo nazaj, in potem nadaljeval. Nebo v Ljubljani je na primer povsem druga\u010dno kot v Buenos Airesu. Na\u0161e o\u010di vidijo tisto, kar obi\u010dajni ljudje ne vidijo. In to lahko poka\u017eemo kot umetnost. Ta razstava prikazuje abstraktno in emotivne in tudi simboli\u010dne trenutke.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Iskanje zanimivih \u010dlove\u0161kih izrazov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poleg arhitekture Oskarja navdihujejo tudi \u010dlove\u0161ki obrazi, izrazi. Kot pravi, ne i\u0161\u010de zgolj  veselja, pa\u010d pa tisto, kar ni blizu njegovi kulturi. \u00bbZato sem \u0161el v Brazilijo, Bolivijo, naslednje potovanje bo Amazonija. \u017delel sem tudi v Mongolijo, tamkaj\u0161njo kulturo povezujem z Bolivijo. Nem\u0161ki fotograf je na za\u010detku prej\u0161njega stoletja rekel, da se \u010dlovek na fotografiji ne sme smejati, ampak mora biti pred fotoaparatom resen. \u010ce se namre\u010d smeje, gre opazovalec nekam drugam, ni tisto pravo. \u00bbPotoval sem po Braziliji. Tam ne najde\u0161 \u010dloveka, ki se ne smeje. Spra\u0161eval sem se, kaj tam delam. Nisem se mogel izogniti nasmejanim obrazom,\u00ab se spominja.  <\/p>\n\n\n\n

Potopisna in dokumentarna fotografija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbFotografija je najprej dokumentarna, potem lahko i\u0161\u010de\u0161 svoj opus, dodaja\u0161 to, kar ho\u010de\u0161. Fotografija ni razglednica, ki takoj vse poka\u017ee in jo je preprosto prebrati.  Ni deskriptivna,\u00ab pojasnjuje sogovornik, ki mu je fotografsko najzanimivej\u0161i letni \u010das  jesen. \u00bbNajprej opazujem \u010dudovito spreminjanje barv v naravi. O\u010darljive so dolge sence, saj je polo\u017eaj sonca druga\u010den. To je \u010dudovito.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Bolj kot narava pa ga  privla\u010di urbano okolje.  Poleg Ljubljane in Buenos Airesa so ga me je zelo pritegnile Benetke, veliko odkriva tudi Piran, Kranj je arhitekturno privla\u010dno mesto, pravi.<\/p>\n\n\n\n

Razvoj fotografije v Sloveniji<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbSlovenija ima \u010dudovite fotografe, \u010deprav jih osebno ne poznam veliko,\u00ab pravi Oskar. \u00bbNove generacije dosti obetajo. Evgen Bav\u010dar, denimo, ki je \u017eivel v Parizu, je deloma slep, a ima \u010dudovit opus.\u00ab Sodobna fotografija po sogovornikovih besedah ponuja  drug izraz, blizu mu je  fotoreporta\u017ea.<\/p>\n\n\n\n

Kot u\u010ditelj fotografije Oskar Molek mladim fotografom svetuje,  naj predvsem fotografirajo z duhom. \u00bbNajprej naj se nau\u010dijo tehnike, potem estetike in naj delajo z veseljem, s srcem. Fotografiranje  je delo, ne zgolj sprehod.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Da kri ni voda, pa dokazuje tudi dejstvo, da so je Oskarjeva starej\u0161a h\u010di Nadia, med drugim leto\u0161nja nagrajenka USZS za najbolj\u0161e doktorsko delo na podro\u010dju Slovencev v izseljenstvu, ustvarila dru\u017eino in dom v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv O. M.<\/p>\n\n\n\n

F<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
oznorCO<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oskar Molek (1950) je potomec predvojnih slovenskih izseljencev, o\u010deta Belokranjca in matere Primorke, ki so si \u017eivljenje ustvarili v Argentini.  Fotograf, publicist, raziskovalec, profesor, in \u0161e kaj se je v septembru na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavljal z razstavo  z naslovom Mikrokozmos Buenos Aires \u2013 Ljubljana 1986-2023, bil pa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":554,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-547","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/547","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=547"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/547\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":560,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/547\/revisions\/560"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/554"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=547"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=547"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=547"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}