{"id":561,"date":"2023-10-27T14:03:11","date_gmt":"2023-10-27T12:03:11","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=561"},"modified":"2023-10-27T14:03:12","modified_gmt":"2023-10-27T12:03:12","slug":"ogenj-ki-je-zajel-evropo-knjiga-ki-bi-jo-morali-prebrati-vsi-evropejci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/10\/27\/ogenj-ki-je-zajel-evropo-knjiga-ki-bi-jo-morali-prebrati-vsi-evropejci\/","title":{"rendered":"Ogenj, ki je zajel Evropo \u2013 knjiga, ki bi jo morali prebrati vsi Evropejci"},"content":{"rendered":"\n

Knjiga Ogenj ki je zajel Evropo avtorjev dr. Boruta Klabjana dr. Gorazda Bajca je izjemno vodilo za razumevanje Slovencev v Italiji. Ob robu predstavitve knjige, posve\u010dene tudi 100-letnici po\u017eiga Narodnega doma v Trstu, in razprave o vzponu fa\u0161isti\u010dne ideologije v Italiji in \u0161ir\u0161e v Evropi, ki sta ju soorganizirali Zdru\u017eenje Slovenska izseljenska matica in Slovensko dru\u0161tvo za mednarodne odnose smo se o vsebini knjige in njenemu nastajanju pogovarjali z dr. Gorazdom Bajcem.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako dale\u010d ste morali pose\u010di pri zbiranju virov za to izjemno knjigo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

S kolego Klabjanom se nisva zadovoljila s tem, ko se 1904. Narodni dom zgradi. Ozrla sva se vsaj za pol stoletja nazaj, ko Trst postaja vse bolj zanimivo mesto, v letu 1848  se ob pomladi narodov krepi nacionalna zavest, tudi med Slovenci, ki ustanavljajo svoje \u010dasopise, dru\u0161tva \u2026 Slovenci v Trstu postajajo ekonomsko mo\u010dni. Na noge postavijo celo nekatere banke. Konkretno, gospodar Narodnega doma je bila banka, Tr\u017ea\u0161ka posojilnica in hranilnica. So pa bile tudi druge, \u0161e ve\u010dje banke. Slovenci so v tem obdobju za\u010deli postajati pomemben dejavnik, tako gospodarski kot politi\u010dni.<\/p>\n\n\n\n

In Italijane je njihova uspe\u0161na prisotnost v samem sredi\u0161\u010du mesta motila \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

To jih je motilo, celo bali so se jih. Obstajala je tudi tretja veja, socialdemokrati, ki so videli re\u0161itev v internacionalizmu. 1910. je bilo zadnje \u0161tetje v Avstro-Ogrski, ki ga v Trstu 1922. ponovijo,  ker so Slovenci Dunaju dokazali, da je pri\u0161lo do poneverb in \u0161tetje ponovijo. V Trstu jih na\u0161tejejo skoraj 650 000. Slovencem je uspelo prepri\u010dati Dunaj, da se ponovi. To je glavni podatek, ki govori o njihovi politi\u010dni mo\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Kako je pri\u0161lo do tako ekstremnega naboja, da so tako reko\u010d na ukaz po\u017eigali slovenske stavbe?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ni \u0161lo ravno za ukaz, prej pobudo. Nekaterim se je spla\u010dalo, da so se zadeve v zvezi z dogovori o meji med Italijo in Jugoslavijo ustavile. Zelo zainteresiran za to je bil Gabrielle Danunzio. Jasno je namre\u010d bilo: \u010de bo pri\u0161lo do kompromisa, Italija ne bo dobila vsega tistega, kar bi on \u017eelel. Konkretno mesto Reka niti ni bilo obljubljeno med vojno s strani zaveznikov Italiji, ki je seveda \u017eelela teritorialno \u010dim ve\u010d dose\u010di, Neglede na to, ali je bilo etni\u010dno italijansko ali pa me\u0161ano, niso si postavljali tega vpra\u0161anja. Klju\u010dna zadeva italijanskih nacionalisti\u010dnih krogov je v bistvu podcenjevanje drugega v smislu: mi smo vi\u0161ja kultura, uspe\u0161nej\u0161i, bolj\u0161i in si zaslu\u017eimo imeti kaj ve\u010d. \u010ce pogledamo dolgoro\u010dno, jih je to njihovo podcenjevanje pozneje drago stalo. Ti, ki so jih podcenjevali, dobijo leta 1943, ko je Italija kapitulirala, mo\u010d in jih ne morejo ustaviti. \u017delja po tem, da so civilizacijsko mo\u010dnej\u0161i, je prinesla veliko elementov rasizma.<\/p>\n\n\n\n

Katera nova vpra\u0161anja sta avtorja poglobila?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poglobila sva nekatera vpra\u0161anja ob po\u017eigu in tudi malo pred tem, reakcije, popolnoma na novo recimo vpra\u0161anje od\u0161kodnin in potem tudi, kako je celoten razvoj te stavbe, tako simbolne kot tudi fizi\u010dne, potekal od po\u017eiga dalje, tudi po drugi svetovni vojni. Odprla sva tudi nekatera vpra\u0161anja, ki jih nisva mogla popolnoma pojasniti, je pa va\u017eno, da smo jih na\u010deli in nam prika\u017eejo celotno sliko v bolj kompleksni lu\u010di. Samo kot primer, s po\u017eigom je nastala  velika finan\u010dna \u0161koda za Slovence na tem obmo\u010dju, kar pa je samo vrh ledene gore. Tr\u017ea\u0161ka hranilnica in posojilnica je morala marsikaj prodati, pritisk je bil zelo mo\u010dan. Imela je namre\u010d \u0161e mnogo drugih nepremi\u010dnin, tudi nekatere zelo lepe in presti\u017ene.<\/p>\n\n\n\n

Kdo pa so bili pravzaprav pravi protagonisti po\u017eiga?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sam akt po\u017eiga, ki se za\u010dne poznega popoldneva 1920, je delo fa\u0161istov v Trstu. Takrat jih je vodil odvetnik Francesco Giunta. Vojska, ki bi morala braniti, pa je pu\u0161ke namesto proti demonstrantom, za katere je bilo jasno, da nimajo dobrih namenov, obrnila proti stavbi in pri\u010dela streljati. Iz stavbe naj bi namre\u010d pri\u0161lo do enega ali dveh strelov, ene ali ve\u010d bomb, so govorili pozneje. Pri\u010devanja, ki sva jih dobila z Borutom, so tako razli\u010dna, da je zelo te\u017eko ugotoviti vso to dinamiko. So pa znani nekateri podatki o provokacijah teh, ki so se skrili v dom.  In vse ka\u017ee na to, da je res \u0161lo za provokacijo.<\/p>\n\n\n\n

Kako se je na po\u017eig odzval Beograd?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na za\u010detku se odzove, ker se mora, saj Slovenci v Jugoslaviji tudi protestirajo, manifestacije so v Ljubljani in drugih mestih \u2026 Najprej seveda protestira, potem pa ta svoj protest omeji zgolj na nasilje na nekaterih lokacijah v Trstu, kjer je bilo jugoslovansko uradno predstavni\u0161tvo. Jasno je, da ho\u010de Beograd zadevo pomesti pod preprogo, da bi vendarle ohranil mo\u017enost dialoga z Italijo glede dolo\u010ditve meje. S tem se Beograd v bistvu poka\u017ee \u0161ibek, saj imajo na italijanski strani druge zahteve. Dva dni pred po\u017eigom, to je 11. 7. 1920,  je namre\u010d pri\u0161lo do incidenta v Splitu, v katerem umreta dva italijanska mornarja in Italijani zahtevajo, da se jugoslovanska stran opravi\u010di. V Splitu je umrl tudi Hrvat, ampak na tega so vsi pozabili.<\/p>\n\n\n\n

Do pravega procesa nikoli ni pri\u0161lo \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bilo je le nekaj procesov proti tistim, ki so opravili navaden kriminal, ko so, denimo, \u0161li po ru\u0161evinah in nekaterih drugih napadenih objektih, kjer so pokradli, kar je \u0161e ostalo. Nekatere med njimi so aretirali, tudi oprostili, a to ni bistveno. O procesih glede pravih vzrokov in politi\u010dnih botrov, kdo je bil za tem, ni nobenega govora,  zbrali pa so veliko pri\u010devanj, tako civilistov kot vojakov. Tudi z Borutom sva jih zbrala. Nekateri so se \u0161e pred desetimi, petnajstimi leti sklicevali na ta pri\u010devanja, in jih jemali nekriti\u010dno, ne zavedajo\u010d se tudi nekaterih nedoslednosti med njimi, ter krivdo pripisali izklju\u010dno Jugoslovanom.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161na metafora je torej Narodni dom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ne gre zgolj za lokalno, ampak za  globalno zgodbo. Je metafora \u017eelje ne sprejeti drugega v nekem mestu, kjer bi bil lahko prostor za vse. Slovenci bi lahko rekli Trst je tudi na\u0161.<\/p>\n\n\n\n

Kot je ob predstavitvi dejal dr. Klabjan, je na\u0161 primorski prostor barometer dogajanja na evropskem in \u0161ir\u0161em globalnem nivoju, dr. Bajc pa je spomnil na besede znamenitega tr\u017ea\u0161kega pisatelja Borisa Pahorja, ki je dejal, da bi knjigo morali prebrati vsi Evropejci, ker so v njej korenine zla, ki se je zgrnilo nad Evropo. \u00bbDokler se Evropa ne bo zavedala fa\u0161izma, tega problema ne bo re\u0161ila,\u00ab je poudaril dr. Bajc.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Knjiga Ogenj ki je zajel Evropo avtorjev dr. Boruta Klabjana dr. Gorazda Bajca je izjemno vodilo za razumevanje Slovencev v Italiji. Ob robu predstavitve knjige, posve\u010dene tudi 100-letnici po\u017eiga Narodnega doma v Trstu, in razprave o vzponu fa\u0161isti\u010dne ideologije v Italiji in \u0161ir\u0161e v Evropi, ki sta ju soorganizirali Zdru\u017eenje Slovenska izseljenska matica in Slovensko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":563,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-561","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/561","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=561"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/561\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":564,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/561\/revisions\/564"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/563"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=561"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=561"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=561"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}