{"id":567,"date":"2023-10-27T14:08:44","date_gmt":"2023-10-27T12:08:44","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=567"},"modified":"2023-10-27T14:39:44","modified_gmt":"2023-10-27T12:39:44","slug":"pushpa-devi-v-zda-gres-po-denar-v-mehiki-isces-bogastvo-kulture-medcloveskih-odnosov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/10\/27\/pushpa-devi-v-zda-gres-po-denar-v-mehiki-isces-bogastvo-kulture-medcloveskih-odnosov\/","title":{"rendered":"Pushpa Devi: \u00bbV ZDA, gre\u0161 po denar, v Mehiki i\u0161\u010de\u0161 bogastvo kulture, med\u010dlove\u0161kih odnosov \u2026 \u00ab"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Pushpa Devi se je iz Slovenije v Mehiko preselila leta 2008, potem ko je za\u010dutila mo\u010dno potrebo, da stori ta korak. \u0160lo je za klic srca, ki je v Mehiki znan kot \u201ccorazonada\u201d in za katerega velja, da ga je treba poslu\u0161ati, ker sicer ovenimo. Ime si je spremenila v Mehiki, kar je prav tako storila, ko je za\u010dutila, da se s prej\u0161njim ne identificira ve\u010d. Od leto\u0161njega septembra je mehi\u0161ka dr\u017eavljanka. \u017divi v zvezni republiki Oaxaca. Rada se smeje.<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>&nbsp;Od matematike k jogi<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a>Cvetka Rojko (rojena Cipot) se je rodila in odra\u0161\u010dala v Murski Soboti. V Ljubljani je \u017eivela v \u010dasu \u0161tudija uporabne matematike in se po tem obdobju vrnila domov.&nbsp; Nameravala je delati kot programerka, pa se je precej zgodaj podala na pot profesorice matematike in potem kot svetovalka za matematiko na Zavodu za \u0161olstvo delala ve\u010d kot deset let.&nbsp; V \u010dasu \u0161tudija je pri\u0161la v stik z jogo, ki takrat sploh ni bila tako raz\u0161irjena kot danes. Tudi materiala ni bilo lahko dobiti, njo pa je vadba joge in njena ve\u010dplastnost povsem prevzela<\/a>. V osemdesetih se je kot samouk u\u010dila iz malo\u0161tevilnih knjig in leta 1993 pri\u0161la v stik s prvim realiziranim u\u010diteljem joge, Swamijem Maheshwaranando, ki jo je seznanil s sistemom \u00bbJoga v vsakdanjem \u017eivljenju\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Od leta 1996 je vodila jogo, malo zatem je pridobila tudi mednarodni certifikat za pou\u010devanje. <a>\u017de prej je \u010dutila, da jo vle\u010de v tujino, in ne le v turisti\u010dnem smislu. Odgovor je pri\u0161el leta 2004, ko je vedela, da se bo nekega dne preselila v Mehiko, kjer bo pou\u010devala jogo vsakdanjem \u017eivljenju. Zakaj v Mehiko, tega ne zna odgovoriti, bil je klic srca, ki mu je sledila.<\/a> Takrat se je tudi za\u010dela u\u010diti \u0161pan\u0161\u010dino in nekajkrat od\u0161la v \u0160panijo na jezikovni te\u010daj. Leta 2007 je imela mo\u017enost za kraj\u0161i \u010das bivati v Mehiki, ker je bila na mednarodni matemati\u010dni konferenci v Queretaru. V prestolnici&nbsp; je v tistem \u010dasu in s pomo\u010djo prijateljev&nbsp; \u017ee odvodila prve te\u010daje joge v \u0161pan\u0161\u010dini, kar je bil svojevrsten izziv, saj je le \u0161lo za drug jezik. Naslednje leto se je preselila v Ciudad de Mexico in bivala blizu bohemske \u010detrti Coyoacan, ki jo je na svetovnem nivoju popularizirala Frida Kahlo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Za srcem v osr\u010dje narave<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po pandemiji je za\u010dutila, da potrebuje ve\u010dji stik z naravo, ki ji ga \u017eivljenje v mehi\u0161kem glavnem mestu ni omogo\u010dalo. S partnerjem sta se odlo\u010dila preseliti v Oaxaco na jugovzhodu Mehike. Oaxaca je turisti\u010dno zelo obiskana dr\u017eava z izjemno predkolumbovsko tradicijo. Pushpa pravi, da je tukaj vsak kraj svet zase. Iz prestolnice Ciudad de Mexico jo je pregnala \u017eelja po ve\u010djem stiku z naravo in to je na\u0161la v Oaxaci. Ta ima v Mehiki poseben polo\u017eaj, saj si je tam indijanski del prebivalstva, ki se od konkviste dalje ni izvil iz kategorije drugorazrednih dr\u017eavljanov in rev\u0161\u010dine, znal priboriti ve\u010d politi\u010dnih pravic, kot jih imajo drugod po dr\u017eavi, in se prav v Oaxaci vodi po pravilu, ki je znan kot \u00bbrabe in obi\u010daji\u00ab. To na kratko pomeni, da se tam vsaka vas upravlja po svojih lokalnih in v tradiciji zakoreninjenih pravilih in da politike ne vodijo strankarski principi. Ljudje se organizirajo po principu samoupravljanja in voditelj neke skupnosti bo izvoljen&nbsp; glede na to, ali ga ljudje \u010dutijo za svojega ali ne.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prestolnica Oaxace, ki se imenuje Oaxaca de Juarez, ima okoli 300 000 prebivalcev, kar je izjemno malo v primerjavi s \u0161tevilnimi miljonskimi in prenaseljenimi mesti po Mehiki. Vse ostalo so vasi, ki imajo status ob\u010din. Slednje ne prodajajo zemlje pri\u0161lekom. \u010ce nisi iz Oaxace, je zato zelo te\u017eko dobiti zemljo v last, saj ta pripada skupnosti. V nekaterih vaseh lahko zemljo pridobijo le potomci doma\u010dinov, nih\u010de drug. Na ta na\u010din se za\u0161\u010ditijo pred politi\u010dnimi in ekonomskimi vplivne\u017ei, ki bi jim tam sicer takoj postavili celo vrsto trgovskih centrov ali hotelskih verig. Njuna vas je v tem smislu izjema, ker pri\u0161lekom zemljo prodaja, zato pa mora\u0161 vse priklju\u010dke, vodo, elektriko, internet in ostalo pla\u010dati dra\u017eje, kot zanje pla\u010dajo doma\u010dini. Tako pa\u010d je.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Brez discipline ni joge<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Oaxaca je s svojimi vrednotami in \u017eivljenjskim stilom takoreko\u010d idealna za odmik od ponorelega sveta. Pushpa vodi te\u010daje joge v vsakdanjem \u017eivljenju, se ukvarja&nbsp; z mre\u017enim in digitalnim marketingom in od leta 2013 sodeluje s partnerjem v glasbenem projektu Duo Ananda. Imela sta precej koncertov po Sloveniji in Mehiki. Pravi, da je najte\u017eji preskok, ki ga je treba dose\u010di pri vadbi joge disciplina, ki jo potrebujemo, da smo lahko sami s sabo. To joga v bistvu je. Disciplina, da si vzamemo \u010das zase in da ne delamo ni\u010d, kar bi bilo vidno na zunaj. Ker \u017eivimo v sistemu, ki od nas zahteva produktivnost, imamo zato slab ob\u010dutek, kadar nimamo \u010desa pokazati. To se v jogi imenuje \u00bbstrah pred \u010dasom\u00ab, ki ga ob\u010dutimo vedno, kadar recimo pomislimo, da je minil ves dan in mi nismo \u0161e ni\u010desar \u00bbnaredili\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Dose\u017eki kot pokazatelj vrednosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V na\u0161em sistemu delo na sebi ne velja veliko. Delo na svoji osebni rasti, ki bi moralo pravzaprav biti v osr\u010dju vsakega \u017eivljenja, je odmaknjeno v kot. \u0160e zlasti \u017eenske so ve\u010dno preobremenjene in se jim o\u010dita, kadar ne storijo dovolj. Celo same so tako sprogramirane, da so prepri\u010dane, da morajo nenehno kaj po\u010deti. Veliko se govori o skrbi za zdravje, ko pa si vzame\u0161 \u010das zase in poskrbi\u0161 za svoj duhovni mir, to \u017ee ni prav. Morda je edina vzgoja duha, do katere pridejo nekateri, prisostvovanje cerkvenim obredom, kjer si lahko &#8211;vsem na o\u010deh&#8211; vzame\u0161 \u010das zase. V zahodni civilizaciji nas u\u010dijo, da krademo \u010das, kadar nismo produktivni. Zakaj se vrednost na\u0161ega \u017eivljenja ocenjuje po tem, koliko smo naredili in koliko pridobili?&nbsp; Kako more biti grafi\u010dni prikaz dose\u017ekov nekega posameznika pokazatelj vrednosti njegovega obstoja?&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Z jogo nad probleme<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nara\u0161\u010danje mentalnih bolezni dana\u0161njega \u010dasa ka\u017ee, da vse skupaj nikamor ne vodi. Odvisnost med prebivalstvom po vsem svetu nara\u0161\u010da, kar tudi&nbsp; ka\u017ee na praznost, v kateri \u017eivimo. In pri tem ne mislim le na odvisnost od alkohola, telefona ali sladkorja. Obsedeno nakupovanje je odvisnost, ki jo sprejemamo kot povsem normalno in ki jo sistem celo podpira in spodbuja. Z odvisnostjo \u017eeli\u0161 potola\u017eiti \u010dustva, ki jih sam ne zna\u0161 razre\u0161iti. In prav z jogo se nau\u010dimo, kako lahko ta \u010dustva razre\u0161imo sami pri sebi, kako se lahko malce dvignemo nad te probleme, ki so v tem svetu dosti mo\u010dnej\u0161i, kot so bili prej.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Joga ima rek, da je ves svet ena dru\u017eina. Dandanes se je to izgubilo, saj je ves svet postal zgolj velik posel. \u010clove\u0161ki odnosi so zvedeni na posel. Bivati v takem svetu je zelo te\u017eko, ker je skoraj nemogo\u010de stopiti iz sveta, ki ni dolo\u010den s poslom. Zato smo izgubili ravnovesje. Ko jogo vklju\u010di\u0161 v svoje vsakdanje \u017eivljenje, poskrbi\u0161 za bolj\u0161e zdravje. Ne gre za vadbo v telovadnici, gre za to, da jogo vklju\u010di\u0161 v svojo bivanjsko prakso in dela\u0161 kvalitativne spremembe v svojem \u017eivljenju. Zato se na\u0161 sistem tudi imenuje \u00bbJoga v vsakdanjem \u017eivljenju\u00ab in te vodi pri tem, kam gre\u0161, kam ne gre\u0161. Kaj po\u010dne\u0161, \u010desa ne. Kaj govori\u0161, \u010desa ne govori\u0161. Kaj misli\u0161, \u010desa ne. Vadba ti pomaga, da lahko la\u017eje analizira\u0161 svoje misli. Vemo, da so \u010dustva posledica misli. Kakor razmi\u0161lja\u0161, tak\u0161na \u010dustva goji\u0161. \u010ce ves \u010das razmi\u0161ljam o pritiskih, ki so okoli mene, bo moje \u017eivljenje zelo stresno. \u010ce razmi\u0161ljam o mojem \u0161efu, o tem, kako me ne mara, kaj misli o meni, zakaj me ne mara, me bo vse to spravljalo v zelo slabo voljo. Seveda si ne bom lagala,&nbsp; da me ima \u0161ef rad, lahko pa se odlo\u010dim, da o \u0161efu ne bom razmi\u0161ljala, \u010de mi to ne pomaga k bolj\u0161emu po\u010dutju. Vadba joge mi torej pomaga uspe\u0161neje nadzorovati moje misli, saj je brez nadzora misli v dana\u0161njem svetu vedno te\u017eje pre\u017eiveti. Covid nam je pokazal, da pre\u017eivimo samo, \u010de skrbimo zase in za svojo psiho. Psihoza v \u010dasu pandemije je bila mo\u010dnej\u0161a od samega virusa in je pokopala tiste, ki niso skrbeli zase. V tem \u010dasu, ko nas tako zasipajo z informacijami, si moramo vzeti \u010das zase.&nbsp;&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>Kako ti ustreza bivanje v Oaxaci? V skladu z vsem povedanim najbr\u017e zelo.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Mislim, da ja. V mestu sem se za\u010dela po\u010dutiti zelo utesnjeno, omejeno. \u017divela sem v stanovanju in \u010de sem hotela ven, sem bila spet med zidovi, v prometu. \u010cutila sem, da je tega dovolj.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>Kaj ti je Oaxaca dala? Zakaj sta se odlo\u010dila za Oaxaco?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Spet je \u0161lo za \u00bbcorazonado\u00ab, preprosto sem vedela, da je to prava pot. Potem je bila pomembna tudi klima. Nisem si \u017eelela ve\u010d mrzlih zim, kot so v prestolnici, in tudi nisem hotela prevelike vro\u010dine. V\u0161e\u010d mi je, da je vas, kjer bivava, San Jer\u00f3nimo Tlacochahuaya,&nbsp; lepo urejena in \u010dista. Visoka drevesa v centru, vsenaokrog so polja, kar je meni, ki sem iz Prekmurja, zelo blizu. Kot sem \u017ee rekla, je tu vsak kraj svet zase. \u010ce bi si recimo \u017eelela \u017eivela v industrijsko in poslovno razvitej\u0161i regiji, bi se morda odlo\u010dila za Guadalajaro, ki je od tu oddaljena pribli\u017eno 1000 kilometrov. Meni pa je bolj pri srcu bolj poljedelska pokrajina. Tudi moj partner, ki je sicer mestni otrok in je vedno \u017eivel v Ciudad de Mexico, se je tako dobro navadil na \u017eivljenje tukaj, da se nikoli ve\u010d ne bi vrnil v mesto.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tukaj je \u017eivljenje tako mirno kot v kak\u0161ni vasi v Sloveniji. Do centra se lahko zapelje\u0161 s kolesom ali z avtomobilom ali pa gre\u0161 preprosto pe\u0161. \u010ce ima\u0161 sre\u010do, lahko koga sre\u010da\u0161, lahko tudi ne. Ljudje so veliko bolj potrpe\u017eljivi ali pa gre morda za to, da so umirjeni, ker ne \u017eivijo v nenehnem stresu. Poleg tega so tukaj ljudje zelo ponosni na to, da imajo indijanske korenine. Imajo identiteto, kar sicer ne dr\u017ei v drugih delih Mehike. To je \u0161e posledica kolonializma, ki je prebivalstvo oropal ne le zlata in srebra, ampak pripadnosti. Tako dandanes \u0161tevilni Mehi\u010dani ne poznajo kompleksnosti svoje zgodovine, \u0161tevilnih in povsem enkratnih tradicij. Nekateri gredo v tem ravnanju v skrajnost in zanikajo vse, kar je mehi\u0161kega, celo jezik. Raje kot v \u0161pan\u0161\u010dini se na primer pogovarjajo v angle\u0161\u010dini. V Oaxaci ni tako.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Opomba avtorice:<\/em> Tu velja omeniti, da se je Mehika leta 1992 prepoznala kot multikulturna dr\u017eava, v kateri se poleg \u0161pan\u0161\u010dine vsak dan govori \u0161e vsaj 60 indijanskih jezikov in da so prav aktivisti iz Oaxace veliko pripomogli k temu, da se je (\u0161ele!) leta 1998 za\u010delo v vladi govoriti o pravicah Indijancev.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ljudje v na\u0161i okolici govorijo zapote\u0161ki in miste\u0161ki jezik, gre torej za \u017eivo kulturo. Seveda je to odvisno tudi od vasi in kako ta goji svoje stare obi\u010daje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>Obvezno vpra\u0161anje za vsakega na tujem \u017eive\u010dega Slovenca: se namerava\u0161 vrniti v Slovenijo? Jo kaj pogre\u0161a\u0161?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tega v tem trenutku nimam v na\u010drtu. Ne vidim se, da bi \u017eivela tam, lahko pa se spet zgodi kak\u0161na \u00bbcorazonada\u00ab in bom \u0161la nazaj. Zdaj sva tukaj kupila kos zemlje in si nameravava zgraditi hi\u0161ico. Kaj to sploh pomeni, pogre\u0161ati? To se mi je vedno zdel tak zanimiv koncept. \u010ce \u00bbpogre\u0161ati\u00ab pomeni trpeti, biti \u017ealosten ali si ves \u010das \u017eeleti nekaj drugega kot \u017eivi\u0161, potem prav gotovo lahko re\u010dem, da moj odnos do Slovenije ni tak, torej je ne pogre\u0161am.&nbsp; Ko vem, da grem v Slovenijo in sem tam, vedno \u010dutim veliko veselje, radost. Ni pa mi te\u017eko, ko se vra\u010dam v Mehiko.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ampak jaz sem taka vedno bila. \u017de kot otrok sem rada \u0161la od doma, na po\u010ditnice in bila \u017ealostna, ko sem se morala vrniti domov. Kar lahko re\u010dem o Sloveniji, je, da je krasna in raznolika de\u017eela. Je \u010dista, urejena in ima pitno vodo. Slovenija je razko\u0161na.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ampak, \u010de sem jaz za\u010dutila, da \u017eelim \u017eiveti v Mehiki je to zato, ker je to moja pot. In tukaj se tudi dobro po\u010dutim. To ne pomeni, da Slovenije ne maram. Seveda sem ponosna, da sem Slovenka in zdi se mi, da sem se rodila v najlep\u0161em kraju na Zemlji. Da smo imeli toliko mo\u017enosti in da smo imeli tako uravnove\u0161eno vzgojo, ker nismo pripadali ne Vzhodu ne Zahodu, imeli smo bratstvo, kakr\u0161nokoli je to \u017ee bilo. Na\u0161a vzgoja je bila precej zdrava in pozitivna, vsaj jaz sem tako \u010dutila. Skupinsko delo, ki ga danes u\u010dijo kot nekaj novega, je bilo nam polo\u017eeno v zibelko, saj smo ves \u010das kaj po\u010deli skupaj, gradili smo skupaj. Jaz sem zelo ponosna na vzgojo, s katero sem \u017eivela. In sem vesela, da sem se rodila to\u010dno tam, kjer sem se.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In zdaj sem tu, ker je to moja pot. Tega ne znam vedno izraziti, tako kot nisem znala razlo\u017eiti, zakaj sem postala vegetarijanka. Preprosto sem za\u010dutila, da je to edino prav. Potrebovala pa sem nekaj \u010dasa, da sem znala razumsko, z besedami razlo\u017eiti, zakaj ne jem mesa.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">&nbsp;<strong><em>Kaj pa jezik? Koliko uporablja\u0161 sloven\u0161\u010dino? \u0160e razmi\u0161lja\u0161 po slovensko? Ali tvoj partner govori slovensko?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">(smeh) Ne. Malo. Pokli\u010dem ga na \u00bbzajtrk\u00ab, \u00bbkosilo\u00ab, \u017eelim mu \u00bblahko no\u010d\u00ab, \u00bbdobro jutro\u00ab, \u00bbdobro\u00ab, ni\u010d kaj ve\u010d. V resnici razmi\u0161ljam v \u0161pan\u0161\u010dini. Res je zanimivo to z jeziki. Ko sem lani pri\u0161la domov, sem tako u\u017eivala, ko sem govorila po prekmursko. Doma sem ozavestila, da je to zame edini jezik, ki ga govorim naravno. V resnici je sloven\u0161\u010dina za nas \u017ee prvi tuji jezik in ko govorim slovensko, se moram zbrati. Ne morem je govoriti spro\u0161\u010deno in to sem ugotovila tudi s pomo\u010djo mehi\u0161ke perspektive.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Druga zanimiva ugotovitev je to, da vsak jezik s seboj nosi svojo kulturo. Ko govori\u0161 v enem jeziku, se po\u010duti\u0161 zelo druga\u010de kot kadar uporablja\u0161 kak\u0161en drug jezik. Ko sem pri\u0161la v Mehiko, sem znala komaj kaj \u0161pan\u0161\u010dine, potem pa sem ugotovila tudi, da besed nisem \u010dutila. Dokler besed nisem \u010dutila, jih povezovala z ob\u010dutki, sem se po\u010dutila zelo izolirano. Zame beseda \u00bbpaz\u00ab ni bila povezana z ob\u010dutkom miru, beseda \u00bbamor\u00ab ni bila povezana z ob\u010dutkom ljubezni. To sem premostila s\u010dasoma, ko so besede za\u010dele imeti \u010dustven naboj, ko so postale del vsakdanjega \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sprva mora\u0161 veliko razmi\u0161ljati, kako bo\u0161 stvari povedal, in pogovarjanje je naporno. \u0160ele s\u010dasoma tudi&nbsp; ob\u010duti\u0161, kar \u017eeli\u0161 povedati. Z jezikom se mora\u0161 povezati do te mere, da lahko do pike natan\u010dno izrazi\u0161 svoja ob\u010dutja. In to te potegne globlje v kulturo. Jezik vpliva na tvoje neverbalno sporazumevanje, zato tudi vpliva na tvoj videz. V zadnjih letih so mi v Sloveniji rekli, da sem videti kot Mehi\u010danka. Gre za na\u010din komuniciranja s svetom, ki si ga vzpostavil v drugem jeziku in seveda vpliva na to, kako se telesno sporazumeva\u0161 s svetom. Mehi\u0161kost se izra\u017ea v prijaznosti, mehkosti, z nasmehom in s toplino. Star\u0161i otroke od malih nog u\u010dijo vljudnosti. Zato se \u010dlovek tudi preseli v Mehiko. \u010ce gre\u0161 v ZDA, na primer, gre\u0161 po denar. Ko se preseli\u0161 v Mehiko, i\u0161\u010de\u0161 nemonetarno bogastvo, ki se izra\u017ea v kulturi, tradiciji, med\u010dlove\u0161kih odnosih.&nbsp; \u010cutim tudi, da je Mehika zelo svobodna de\u017eela, in s tem se strinjamo vsi, ki tu \u017eivimo. Ta svoboda je povezana s toplino, s katero se ljudje povezujejo med seboj. V Sloveniji ima\u0161 ves \u010das ob\u010dutek, da \u017eivi\u0161 v kalupu in da bo\u0161 ob izstopu iz kalupa kaznovan, ker dela\u0161&nbsp; nekaj narobe.&nbsp; Tukaj pa se lahko po\u010dutim svobodno in lahko po\u010dnem karkoli me veseli.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>S \u010dim bova zaklju\u010dili najin pogovor?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Morda s tem, da imamo v Oaxaci delamo svojo lastno \u010dokolado in da se v Mehiki \u010dokolada pije. Zrna kakava zmeljejo v posebnih mlinih in mleti masi dodajo sestavine po \u017eelji. Nam je v\u0161e\u010d trsni sladkor in cimet,&nbsp; ve\u010dinoma ljudje dodajajo tudi mandlje. Maso oblikujemo v kroglice ali kocke, ki jih lahko jemo ali pa skuhamo v vro\u010di vodi. Taka \u010dokolada je veliko bolj zdrava in okusna.&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In \u010de koga Mehika privla\u010di, naj ne verjame negativnim novicam, ki kro\u017eijo po televiziji in naj si raje vzame \u010das in jo obi\u0161\u010de. Prav gotovo bo lahko do\u017eivel zelo lepe stvari.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Barbara Vuga<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Foto: osebni arhiv P. D.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-gallery has-nested-images columns-default is-cropped wp-block-gallery-1 is-layout-flex wp-block-gallery-is-layout-flex\">\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"960\" height=\"432\" data-id=\"587\" src=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa5.jpeg\" alt=\"\" class=\"wp-image-587\" srcset=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa5.jpeg 960w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa5-300x135.jpeg 300w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa5-768x346.jpeg 768w\" sizes=\"(max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"960\" height=\"434\" data-id=\"586\" src=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa4.jpeg\" alt=\"\" class=\"wp-image-586\" srcset=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa4.jpeg 960w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa4-300x136.jpeg 300w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa4-768x347.jpeg 768w\" sizes=\"(max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"960\" height=\"432\" data-id=\"585\" src=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa3.jpeg\" alt=\"\" class=\"wp-image-585\" srcset=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa3.jpeg 960w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa3-300x135.jpeg 300w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa3-768x346.jpeg 768w\" sizes=\"(max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"960\" height=\"631\" data-id=\"584\" src=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa2.jpeg\" alt=\"\" class=\"wp-image-584\" srcset=\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa2.jpeg 960w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa2-300x197.jpeg 300w, https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pushpa2-768x505.jpeg 768w\" sizes=\"(max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pushpa Devi se je iz Slovenije v Mehiko preselila leta 2008, potem ko je za\u010dutila mo\u010dno potrebo, da stori ta korak. \u0160lo je za klic srca, ki je v Mehiki znan kot \u201ccorazonada\u201d in za katerega velja, da ga je treba poslu\u0161ati, ker sicer ovenimo. Ime si je spremenila v Mehiki, kar je prav tako [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":583,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-567","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-in-posel","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/567","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=567"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/567\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":589,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/567\/revisions\/589"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/583"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=567"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=567"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=567"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}