{"id":569,"date":"2023-10-27T14:12:46","date_gmt":"2023-10-27T12:12:46","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=569"},"modified":"2023-10-27T14:12:47","modified_gmt":"2023-10-27T12:12:47","slug":"jeruzalemske-gorice-kjer-bi-se-sv-martinu-zastal-dih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/10\/27\/jeruzalemske-gorice-kjer-bi-se-sv-martinu-zastal-dih\/","title":{"rendered":"Jeruzalemske gorice \u2013 kjer bi \u0161e sv. Martinu zastal dih"},"content":{"rendered":"\n

Prlekija z znamenitim Jeruzalemom velja za eno najlep\u0161ih vinskih pokrajin na svetu, Jeruzalem imenujejo tudi nebe\u0161ki kraj. Kaj ju je postavilo na vinski piedestal in \u0161e marsikaj zanimivega o Krajinskem parku Jeruzalemski ribniki – Jeruzalemske Gorice je za Rodno grudo povedala Da\u0161a Horn, strokovna sodelavka Prle\u0161ke razvojne agencije.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bb<\/strong>Jeruzalem ni priljubljen kraj samo zaradi tega, ker stoji na vinskem piedestalu. Za poseben ugled so zaslu\u017ene izjemne vinske lege, ki jih dolo\u010dajo mikroklima, struktura zemeljske prsti in vinska tradicija, ki jo negujejo desetine pridnih generacij vinogradnikov,\u00ab pojasnjuje Da\u0161a Horn. \u00bbStalno dokazovanje vrhunske kvalitete se izra\u017ea skozi najvi\u0161je nagrade, ki jih osvajajo vina iz Jeruzalemskih goric. To je le en del slovesa.\u00ab Drugi del je po njenih besedah povezan z zgodovino kraja, ki podvaja misti\u010dno zgodovinsko ime iz Palestine oz. Izraela. Slovenski Jeruzalem je sveti kraj. Svetost mu priti\u010de zaradi dominantne geografske pozicije, zaradi legend in bogatega zgodovinskega izro\u010dila, zaradi vezi s preteklostjo, vtkanih v okoli\u0161ko naravo, zlasti ve\u010dstoletna drevesa in predvsem zaradi tega, ker na slovenski Jeruzalem romajo \u0161tevilni verniki, da poi\u0161\u010dejo tukaj notranji mir in spravo s svetom. \u00bbJeruzalem in njemu podobne svete kraje obiskujejo tudi \u0161tevilni ljudje, ki se teh dimenzij kraja ne zavedajo, vsekakor pa jih ob\u010dutijo,\u00ab pravi sogovornica.<\/p>\n\n\n\n

Poltretje tiso\u010dletje tradicije vinogradni\u0161tva<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinogradniki na tem obmo\u010dju vztrajajo na poti v tretje tiso\u010dletje vinogradni\u0161ke tradicije. Zadnja leta se po besedah sogovornice soo\u010dajo s \u0161tevilnimi izzivi, ki jih prina\u0161ajo klimatske spremembe in nove bolezni vinske trte. Vinarji kljubujejo izzivom, vztrajajo in pridelujejo odli\u010dna vina. Izku\u0161nja, ki jo kot gost lahko izkusite na Jeruzalemu, je neprecenljiva, saj \u017ee v Vinoteki Jeruzalem najdete ve\u010d kot 30 razli\u010dnih lokalnih proizvajalcev vina, ki police bogatijo z ve\u010d kot 100 razli\u010dnimi butelj\u010dnimi vini. Odli\u010den na\u010din promocije in predstavitve turistom je torej jeruzalemska vinoteka, kjer turistom nudijo degustacije lokalnih vin, jim svetujejo pri nakupu in jim podajajo informacije o vinogradnikih. <\/p>\n\n\n\n

Najbolj znana lokalna vina<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Prlekiji poseben pomen pripisujejo sorti \u0160ipon. Ta je najbolj zastopana ravno na obmo\u010dju Jeruzalemskih goric, ki sodijo v vinorodni okoli\u0161 \u0160tajerska Slovenija, pod okoli\u0161 Ljutomersko-ormo\u0161ke gorice. Radgonska penina je tudi posebnost \u0161ir\u0161ega obmo\u010dja Prlekije, saj je avtohtona sorta, ki izvira iz obmo\u010dja Radgonsko-Kapelskih goric. Sorte, ki so \u0161e zna\u010dilne v Prlekiji in so dobro zastopane, so Chardonnay, Sauvignon, Traminec, La\u0161ki Rizling, Renski Rizling, Rumeni mu\u0161kat in Mu\u0161kat Ottonel.<\/p>\n\n\n\n

\u010carobnost jeruzalemskih ribnikov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Krajinski park Jeruzalemske gorice opredeljujeta dva ob\u010dinska odloka, ljutomerski in ormo\u0161ki, ki skupaj tvorita celoto. \u00bbLjutomerski del zajema v krajinski park Jeruzalemske gorice tudi ribnike, nastale z zajezitvijo voda, ki se zbirajo s severnih pobo\u010dij Jeruzalemskih goric. Ribi\u0161ka dru\u017eina lepo skrbi za ribnike in z njimi gospodari. Neko\u010d je bilo na najve\u010djem ribniku urejeno letno kopali\u0161\u010de, kamor smo se hodili Ljutomer\u010dani hladit in dru\u017eit. Danes so Ljutomerski ribniki priljubljena, malodane idili\u010dna naravna destinacija za sprehajanje in rekreacijo,\u00ab pojasnjuje Hornova.<\/p>\n\n\n\n

Etnolo\u0161ke znamenitosti Prlekije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Etnolo\u0161kih znamenitosti oz. zanimivosti je v Prlekiji kar nekaj. Vsaka prle\u0161ka vas ima svojo posebnost, ki se izra\u017ea v va\u0161kih grbih, za katere sicer ne veljajo heraldi\u010dni (grboslovje) zakoni, imajo pa dolgo tradicijo, so plod ljudske domi\u0161ljije in predstavljajo zna\u010dilnost posamezne vasi.
Etnolo\u0161ka posebnost Prlekije je tudi klopotec, saj velja Prlekija za zibelko le-teh. Zna\u010dilen je izviren klopotec s \u0161tirimi kraki, ki se je kasneje raz\u0161iril tudi izven prle\u0161kega obmo\u010dja v nekoliko spremenjeni obliki. Etnolo\u0161ka posebnost Prlekije so tudi mlini na veter ter mlini na Muri. Rekonstruiran mlin na veter \u0161e danes najdemo na Stari Gori, Babi\u010dev mlin pa je \u0161e vedno delujo\u010d na Muri v Ver\u017eeju. Ohranjene so tudi kle\u010daje ali kl\u00fc\u010daje, ki so zna\u010dilne vinogradni\u0161ke hi\u0161ice lesene kladnje gradnje, ki so bile zna\u010dilne za slovenske gorice in v katerih so vinogradniki hranili svoj pridelek ter vinogradni\u0161ko orodje.<\/p>\n\n\n\n

Doma\u010da obrt ni zamrla<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbObrti, ki so \u017ee neko\u010d imele velik pomen in so ohranjene \u0161e danes so lon\u010darstvo, sodarstvo, pletarstvo in slamokrovstvo. Seveda obseg doma\u010de obrti ni primerljiv z nekdanjim, smo pa ponosni, da vseeno ohranjamo nekaj doma\u010dih obrtnikov. K ohranjanju in promociji etnolo\u0161ke dedi\u0161\u010dine ter obi\u010dajev prispeva ozave\u0161\u010danje ljudi na inovativen na\u010din. Ob predstavljenih doma\u010dih obrteh v muzejih in zbirkah ter delavnicah, skrbi za promocijo Prle\u0161ki dnevnik, ki se ogla\u0161a preko socialnih omre\u017eij in poleg lokalnih ljudi dosega rojaki iz vsega sveta,\u00ab pojasnjuje sogovornica.   <\/p>\n\n\n\n

Prlekija pred rojstvom vina \u2013 po kakovosti dobra, po koli\u010dini skromnej\u0161a letina<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Martinovo je najve\u010dji praznik za vinarje, ki mu \u0161e posebej v Prlekiji dajejo poseben pomen. Praznik pove\u017eejo s \u0161tevilnimi dogodki po ob\u010dinah in slavimo \u00bbrojstvo vina\u00ab, ko mo\u0161t po krstu dozori v vino. \u00bbLeto\u0161nja letina je zelo razli\u010dna od vinogradnika do vinogradnika, saj so nekateri imeli sre\u010do, da so njihove vinograde nevihte s to\u010do ob\u0161le, spet drugi se ob neugodnih vremenskih ujmah soo\u010dajo s trsno rumenico, boleznijo vinske trte, ki je \u010dedalje ve\u010dji problem na na\u0161em vinorodnem obmo\u010dju. V splo\u0161nem lahko re\u010demo, da je po kakovosti vin letina zelo dobra, po koli\u010dini pridelka pa ob\u010dutno skromnej\u0161a kot prej\u0161nja leta,\u00ab \u0161e pove Da\u0161a Horn.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: aHriv Prle\u0161ke razvojne agencije\u00a0<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prlekija z znamenitim Jeruzalemom velja za eno najlep\u0161ih vinskih pokrajin na svetu, Jeruzalem imenujejo tudi nebe\u0161ki kraj. Kaj ju je postavilo na vinski piedestal in \u0161e marsikaj zanimivega o Krajinskem parku Jeruzalemski ribniki – Jeruzalemske Gorice je za Rodno grudo povedala Da\u0161a Horn, strokovna sodelavka Prle\u0161ke razvojne agencije. \u00bbJeruzalem ni priljubljen kraj samo zaradi tega, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":570,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-569","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-lepote-slovenije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/569","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=569"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/569\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":575,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/569\/revisions\/575"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=569"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=569"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=569"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}