{"id":594,"date":"2023-11-28T10:10:33","date_gmt":"2023-11-28T09:10:33","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=594"},"modified":"2023-11-28T10:12:11","modified_gmt":"2023-11-28T09:12:11","slug":"slovenski-taboriscniki-v-jasenovcu-knjiga-imen-in-obrazov-delo-ki-trpincenim-vraca-dostojanstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/11\/28\/slovenski-taboriscniki-v-jasenovcu-knjiga-imen-in-obrazov-delo-ki-trpincenim-vraca-dostojanstvo\/","title":{"rendered":"Slovenski tabori\u0161\u010dniki v Jasenovcu \u2013 Knjiga imen in obrazov \u2013 delo, ki trpin\u010denim vra\u010da dostojanstvo"},"content":{"rendered":"\n

V prostorih Zdru\u017eenja Slovenska izseljenska matica je 9. novembra potekala zelo odmevna predstavitev knjige Slavka Alojza Kramarja Slovenski tabori\u0161\u010dniki v Jasenovcu \u2013 Knjiga imen in obrazov. Dogodek so skupaj z Matico soorganizirali Slovensko dru\u0161tvo za mednarodne odnose, Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manj\u0161ine mesta Zagreb, finan\u010dno pa ga je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Urednica knjige, novinarka in publicistka Ilinka Todorovski, je v pogovoru za Rodno grudo med drugim povedala, kako je to obse\u017eno delo nastajalo, kako so se nje in avtorja dotaknile zgodbe tabori\u0161\u010dnikov in razgrnila na\u010drte za nadaljnje raziskovanje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kdaj in kako se je za\u010delo va\u0161e sodelovanje z avtorjem knjige Slavkom Alojzom Kramarjem?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z avtorjem se res dolgo poznava, \u0161e iz \u010dasov, ko sem bila v 90-ih letih dopisnica RTV iz Zagreba. Bil je gonilna sila petkovih dru\u017eabnih ve\u010derov v Slovenskem domu, tam je tudi vodil krajevni odbor Dru\u0161tva izgnancev Slovenije ter pisal s tem povezane \u010dlanke za Novi odmev, glasilo dru\u0161tva, ki smo ga  za\u010deli s skupnimi mo\u010dmi izdajati leta 1996. S Slovenskim domom sem ohranila tesne stike tudi po koncu dopisni\u0161ke poti, med drugim sem ostala redaktorica Novega odmeva, prevedla sem nekaj knjig, ki jih je izdal Slovenski dom. Spomladi 2021 me je predsednik dru\u0161tva Darko \u0160onc prosil, \u010de bi pogledala rokopis Alojza Kramarja o Slovencih v tabori\u0161\u010du Jasenovac. Nerada sem privolila, ker sem imela \u017ee takrat poleg slu\u017ebe odprtih veliko svojih raziskovalnih projektov. Ko pa sem prebrala dokument, sem ugotovila, da je kljub velikim pomanjkljivostim, predvsem metodolo\u0161kim, tako zelo dragocen, da bi ga morali za vsako ceno pripeljati h koncu. <\/p>\n\n\n\n

Kako sta se lotila raziskovanja, na kak\u0161ne te\u017eave sta naletela?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najprej sva se sporazumela o merilih za uvrstitev posameznikov na seznam. Izhodi\u0161\u010de so bili vsi dosedanji seznami, objavljeni od leta 1968 naprej, bodisi v Sloveniji bodisi na Hrva\u0161kem. Ohranila sva posameznike, za katere sva na\u0161la vsaj \u0161e eno potrditev v kak\u0161nem drugem viru. Nekaj sva jih po tem merilu morala odstraniti ali pa podatke zdru\u017eiti, \u010de se je izkazalo, da gre za isto osebo, doslej zapisano z razli\u010dnimi podatki (npr. razlika v osebnem imenu, datumu ali kraju rojstva). Glede uvrstitve v skupino \u00bbslovenski tabori\u0161\u010dniki\u00ab sva se odlo\u010dila upo\u0161tevati vse, ki izpolnjujejo enega ali ve\u010d meril, ki sva si jih postavila: da so se izrekali kot Slovenci, da so bili rojeni na slovenskem narodnostnem ozemlju ter da so imeli oba ali enega roditelja Slovenca, izjemoma pa tiste tabori\u0161\u010dnike, ki so \u017eiveli v Sloveniji v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju in tam tudi pomembno prispevali k dru\u017ebenemu, kulturnemu, gospodarskemu \u017eivljenju. Zavedava se, da je pri pripisovanju narodnostne identitete mogo\u010de narediti tudi napake, sploh za ljudi, ki jih ni mogo\u010de vpra\u0161ati, kako bi se sami izrekli. Upava, da nikomur nisva naredila krivice. Uredni\u0161ko izhodi\u0161\u010de je bilo, da mora biti za vsak zapisan stavek naveden vir in da je v imenu transparentnosti treba navesti tudi nejasnosti ali dvome, na katere sva naletela. Dolo\u010dena je bila tudi obvezna sestavina posameznih biografij, to so tisti najnujnej\u0161i podatki, na podlagi katerih si lahko o \u017eivljenju in usodi nekega \u010dloveka ustvarimo osnovno predstavo.<\/p>\n\n\n\n

Kje vse sta iskala potomce in sorodnike \u017ertev in kako so se le-ti odzvali na vajino povpra\u0161evanje?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dji del te raziskave sem prevzela sama, potem ko sem vsako ime posebej najprej preverila v literaturi, spletnih seznamih in iskalnikih \u017ertev druge svetovne vojne, v arhivskih dokumentih ter leksikonih. Hitro sem spoznala, da je treba ve\u010dino imen najprej znova posloveniti, saj so jih v obdobju NDH dosledno hrvatili \u2013 Janezi, Jo\u017eefi, \u0160tefani, Franci so postali Ivani, Josipi, Stjepani, Franje. V usta\u0161kih evidencah niso bili evidentirani kot Slovenci, ampak kot pripadniki rimskokatoli\u0161ke vere, znotraj tabori\u0161\u010dnikov s \u010drkovnim predznakom H \u2013 Hrvat. Veliko je bilo tudi povr\u0161nosti, nek priimek so pisali na tri ali \u0161tiri razli\u010dne na\u010dine (Meznari\u010d, Me\u017enari\u010d, Me\u017enarsi\u010d, Me\u017enar\u0161i\u010d \u2026). \u010ce je bil na voljo datum rojstva, je bil naslednji raziskovalni korak preverjanje v krstnih knjigah. K sre\u010di jih je veliko \u017ee digitaliziranih. Pri \u017eenskah je bila najve\u010dja te\u017eava ugotavljati, kak\u0161en je bil njihov dekli\u0161ki priimek \u2013 v\u010dasih se je iskanje po krstnih knjigah obrestovalo, drugi\u010d ne. Potem pa sem poizvedovala pri posameznikih, organizacijah, v \u017eupni\u0161\u010dih, pisala ali poklicala po telefonu. \u0160tevilni so bili presene\u010deni, nekateri o tabori\u0161\u010dni usodi sorodnikov ali sosedov niso vedeli ni\u010desar,  ve\u010dina jih je z veseljem in hvale\u017enostjo sodelovala. Nemalokrat so rekli: kje pa ste bili do zdaj? \u0160koda, ker niste poklicali lani, predlani, ko je bila gospa \u0161e \u017eiva \u2026<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161en je bil avtorjev namen pri ustvarjanju te knjige?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sprva je \u017eelel narediti \u010dim bolj natan\u010den seznam za Slovenski dom Zagreb in Dru\u0161tvo izgnancev Slovenije. Malo pa tudi zase, saj zaradi osebne izku\u0161nje z izgubo o\u010deta – tabori\u0161\u010dnika vse odraslo \u017eivljenje spremlja vse, kar je napisanega o Jasenovcu.  S kopi\u010denjem podatkov se je za\u010dela rojevati zamisel o knji\u017eici. Ta je prerasla v mini biografski leksikon, naposled pa v knjigo imen in obrazov. O tem sva se strinjala \u017ee od prvega dne: ljudem, ki so trpeli, je treba vrniti dostojanstvo in poskrbeti, da ne bodo pozabljeni. Statistika in evidence so eno, pietetni spomin na so\u010dloveka pa nekaj povsem drugega. Ni\u010d me ne more bolj razveseliti kot komentarji bralcev, ki povedo, da so nameravali knjigo le prelistati, nato pa so prebrali eno biografijo, pa \u0161e eno, dve \u2026 na koncu pa niso mogli nehati, saj so skozi zapise spoznavali ne le usodo posameznikov, ampak celotne slovenske skupnosti v NDH, o \u010demer pred tem niso vedeli prakti\u010dno ni\u010desar.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj so bili po va\u0161em mnenju podatki o Slovencih v najokrutnej\u0161em tabori\u0161\u010du Jasenovac tako nepopolni? Kak\u0161no je bilo dejansko \u0161tevilo?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prvi\u010d, ohranjene dokumentacije ni veliko ali pa je raztresena po razli\u010dnih arhivskih fondih. Zato so tudi podatki o vseh \u017ertvah Jasenovca \u0161e vedno predmet strokovnih in \u017eal tudi populisti\u010dnih in revizionisti\u010dnih razprav, najve\u010dkrat o \u0161tevilkah in manjkrat o usodah ljudi. Drugi\u010d, v usta\u0161kih tabori\u0161\u010dih je bilo najve\u010d Judov, Srbov in Romov, ki so jih preganjali na podlagi rasne zakonodaje in nacionalisti\u010dne ideologije. Najmanj\u0161a skupina so bili t. i. politi\u010dni zaporniki, ki so v tabori\u0161\u010du pristali zaradi nasprotovanja usta\u0161kemu re\u017eimu. In znotraj te skupine je bilo v \u0161tevil\u010dnem smislu Slovencev zopet le pe\u0161\u010dica. Tretji\u010d, k nevidnosti slovenskih tabori\u0161\u010dnikov je prispevalo dejstvo, da v evidencah niso bili zapisani kot Slovenci. \u010cetrti\u010d, tudi v slovenskih raziskavah medvojnih civilnih \u017ertev so podrobneje obdelani nacisti\u010dni lagerji in interniranci v italijanskih tabori\u0161\u010dih, medtem ko je bilo v primerjavi z njimi \u017ertev usta\u0161kega re\u017eima neprimerno manj. Z vidika \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja je \u017ee ena \u017ertev veliko in preve\u010d, v raziskavah obdobja, ko je umrlo na milijone ljudi, pa se nekaj deset ali sto usod zlahka izmuzne pozornosti.<\/p>\n\n\n\n

G. Kramar je na sebi oz. v svoji dru\u017eini ob\u010dutil kalvarijo Jasenovca. Kako je do\u017eivljal obujanje teh trpkih spominov?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najbolj so ga prizadele usode otrok. Nemalokrat sem imela ob\u010dutek, da se je v 90-letniku prebudil desetletni de\u010dek, ki je v tisti stra\u0161ni vojni vihri svojega o\u010deta poslednji\u010d videl pretepenega, v modricah in krvavega. Takrat se je \u017eivljenje dru\u017eine Kramar nepreklicno in nepovratno spremenilo.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pa je vas osebno v teh zgodbah najbolj pretreslo?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najbolj so se me dotaknile usode \u017eensk. Ohranilo se je nekaj policijskih fotografij aretirank, ki so jih med zasli\u0161anjem pred deportacijo v tabori\u0161\u010de ne\u010dlove\u0161ko mu\u010dili. V teh o\u010deh in obrazih izmu\u010denih \u017eensk preberem vse, \u010desar ne bi smel do\u017eiveti noben \u010dlovek na svetu.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161en pomen je imela postavitev spomenika Kamniti cvet za \u017ertve Jasenovca?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Spomeniki so namenjeni temu, da se spomnimo in spominjamo. Da nas opomnijo in posvarijo. \u017dal sporo\u010dilo Kamnitega cveta ni bilo dovolj mo\u010dno, da bi v 90-ih letih prepre\u010dilo novo vojno. \u017dal o vojnah preve\u010dkrat govorimo v kategorijah zmag in porazov, premalo pa o \u017ertvah in trpljenju.<\/p>\n\n\n\n

Na predstavitvi ste dejali, da gre za “rasto\u010do knjigo”. Ali to pomeni, da bosta delo nadaljevala?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017de od izida knjige so do naju pri\u0161li novi podatki o \u017ertvah, zato si te\u017eko predstavljam, da bi bila s to knjigo narejena zadnja pika na to tema\u010dno obdobje.<\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
qrf<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V prostorih Zdru\u017eenja Slovenska izseljenska matica je 9. novembra potekala zelo odmevna predstavitev knjige Slavka Alojza Kramarja Slovenski tabori\u0161\u010dniki v Jasenovcu \u2013 Knjiga imen in obrazov. Dogodek so skupaj z Matico soorganizirali Slovensko dru\u0161tvo za mednarodne odnose, Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manj\u0161ine mesta Zagreb, finan\u010dno pa ga je podprl Urad Vlade RS […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":597,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-594","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/594","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=594"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/594\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":602,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/594\/revisions\/602"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/597"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=594"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=594"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=594"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}