{"id":603,"date":"2023-11-28T10:20:35","date_gmt":"2023-11-28T09:20:35","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=603"},"modified":"2023-11-28T10:20:35","modified_gmt":"2023-11-28T09:20:35","slug":"fernando-enrique-dupuy-slovenstvo-ni-ne-v-krvi-ne-v-dokumentu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/11\/28\/fernando-enrique-dupuy-slovenstvo-ni-ne-v-krvi-ne-v-dokumentu\/","title":{"rendered":"Fernando Enrique Dupuy: Slovenstvo ni ne v krvi ne v dokumentu"},"content":{"rendered":"\n

Fernando je bil rojen v okolici Buenos Airesa, v soseski 3 de Febrero, v Argentini. Njegov o\u010de je bil kreolskega rodu, mati pa slovenskega. Trenutno \u017eivi v Buenos Airesu. V pogovoru se Fernando predstavlja kot entuziast in raziskovalec transgeneracijske terapije Travme. Po polletju \u017eivljenja se z revijo Rodna gruda poglobi v razmi\u0161ljanje in s pri\u010detkom odkrivanja svojih slovenskih korenin razkriva dolgo iskani zaklad.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povedali ste mi, da sta se va\u0161a mati in babica v Argentino priselili po letu 1949. Ali nam  lahko na kratko predstavite zgodovino va\u0161e dru\u017eine?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogovor bom za\u010del s stavkom, ki mi je neko\u010d pri\u0161el na misel, zdaj pa se mi spet vra\u010da: \u00bbMoja mati je imela dva kov\u010dka, ko je z ladje Conte Grande stopila v Argentino. V enem je prinesla izgnanstvo, v drugem pa siroma\u0161tvo.\u00ab Moja slovenska mati in babica sta pri\u0161li v Argentino, ker je bilo tu pred drugo svetovno vojno ve\u010d bratov in sester, ki so \u017ee prej pri\u0161li sem. Bili so iz Ren\u010d pri Novi Gorici. Ko pa je babica dobila novega partnerja, sta od\u0161la \u017eivet v Caseros (provinca Buenos Aires). Dru\u017eina mojega o\u010deta ni bila slovenska; v Caseros so pri\u0161li iz Carhu\u00e9ja (provinca Buenos Aires), bili so \u0161panskega in francoskega priseljenskega rodu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n\n\n

Fernando pred Ren\u010devo dru\u017einsko hi\u0161o z Robertom Carlosom Soso (Hrovatinom) med njegovim obiskom v Sloveniji. Vir: osebni arhiv Fernanda Dupuja<\/p>\n\n\n\n

Kje je bil tvoj dedek? Zakaj je babica pri\u0161la sama?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moj ded Stefan Turel je bil umrl v koncentracijskem tabori\u0161\u010du na Bavarskem. Babica je bila vdova.<\/p>\n\n\n\n

Razlo\u017eili ste mi, da v va\u0161i dru\u017eini etni\u010dni izvor ni bil jasen. Kdaj in kako ste ugotovili, da imate slovenske korenine?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tako je. Smo me\u0161anica Jugoslovanov, Italijanov, Francozov in \u0160pancev. Moja mama in babica sta imeli italijanski dokument, vendar sta govorili slovensko. Da bo jasno, Slovenija je zame neologizem. Od devetdesetih let prej\u0161njega stoletja, bi rekel, ker do takrat je bila Jugoslavija. Torej sem vedno vedel, da imam slovenske korenine, ampak tako, v narekovajih. In ugotavljam, da je moj dedek \u0160tefan najbli\u017eji od \u0161tirih, edini, ki ga nisem poznal.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pomeni, da je tvoj dedek \u0160tefan najbli\u017eji od \u0161tirih?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V nekem trenutku svojega \u017eivljenja sem se vklju\u010dil v terapijo, imenovano Transmisi\u00f3n Transgeneracional del Trauma (medgeneracijsko prena\u0161anje travme). S\u010dasoma sem ugotovil, da se ta prenos travme med generacijami nana\u0161a na moje lastno \u017eivljenje, zlasti na poseben odnos z dedkom. Zato ga \u010dutim bolj blizu. Bil je nekdo, ki je bil pripravljen dati \u017eivljenje za svoja na\u010dela, in dol\u017enosti do njega se ne morem izogniti.<\/p>\n\n\n\n

 Kako je ta dvoumnost vplivala na va\u0161o identiteto in na va\u0161 odnos do svojega izvora?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ne poznam izraza identiteta. Najve\u010d, kar se mu pribli\u017eam, je identitetna travma ali identitetna kriza. Identiteta vabi k zamisli o zaklju\u010denem, definiranem, popolnem procesu. A nikoli ni bilo tako zame. Zame je noro, da imajo ljudje drugod pribli\u017eno enake prednike \u017ee 300 let nazaj.<\/p>\n\n\n\n

Seveda, ker je del argentinske populacije iz priseljenskih korenin, katerih izvor nima generacijske kontinuitete na tem mestu, mar ne? Zdaj pa, kako sta zgodovina tvojega dedka Stefana Turela in njegova izku\u0161nja v koncentracijskem tabori\u0161\u010du na Bavarskem vplivali na tvoje osebno razumevanje zgodovine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Do pred pribli\u017eno dvema letoma sem vedel le, da je umrl v koncentracijskem tabori\u0161\u010du, ne pa tudi v katerem. Okoli leta 2020 pa so bila moja prepri\u010danja postavljena na preizku\u0161njo in postalo je nujno, da globlje spoznam dru\u017einsko zgodbo, \u0161e posebej dedkovo zgodbo. Ko sem spoznal, kako je bil uni\u010den, saj smrt v koncentracijskem tabori\u0161\u010du ni \u010dloveka vredna smrt, sem pri\u0161el do zaklju\u010dka, da ni besede, ki bi v enem samem izrazu ali dveh, treh zdru\u017eenih, lahko opisala uni\u010denje skozi prisilno delo. Niti nacisti niso na\u0161li izraza za tako grozljivo dejanje. In ko sem razumel, kako je umrl moj dedek, sem dobil odgovore na mnoga vpra\u0161anja o svoji lastni zgodbi, o svojem lastnem \u017eivljenju. Bilo je kot: ah, zdaj razumem!<\/p>\n\n\n\n

Obstaja ve\u010d posebnosti, ki se morajo ujemati, da se zgodi tak\u0161na povezava. In za mojo babico, staro 25 let, z nekajmese\u010dno h\u010derko, mojo mamo, v povezavi s koncem vojne, ideja o opravljanju \u017ealovanja brez trupla, brez groba ali cveta, ni bila mo\u017enost. Zato je to nerazre\u0161eno \u017ealovanje preprosto ostalo uti\u0161ano skozi generacije.<\/p>\n\n\n\n

Razumem torej, da so se morali moji star\u0161i spoznati, ko sta pri\u0161la v Caseros vsak iz svojega izvora. Druga\u010de re\u010deno, v zgodbi moje dru\u017eine je nekdo moral umreti. \u010ce ne bi bilo tako, jaz ne bi bil rojen. In to je ve\u010d kot razumevanje zgodovine, je razumevanje, kako sem jaz kot oseba oblikovan z napetostmi, ki so zaznamovale 20. stoletje.<\/p>\n\n\n\n

Po eni strani, o\u010detovi, \u0161pansko-francoski, izhajam iz male me\u0161\u010danske vasice v notranjosti province Buenos Aires, povezane z lastni\u0161tvom in dohodkom, tako z zemljo, polji, kot z bivanjem, hi\u0161ami. Poleg tega tudi s pekarno kot dru\u017einskim podjetjem. In po materini strani, slovenski, iz revolucionarnega, primitivnega, zagotovo utopi\u010dnega komunizma.<\/p>\n\n\n\n

To pomeni, da so za Dupuyje obstajali pogoji za rast in dolo\u010deno kapitalisti\u010dno kopi\u010denje, torej IMETI, z veliki \u010drkami, v mirnem okolju in posebnih ekonomskih razmerah v mnogih sektorjih dru\u017ebe, vklju\u010dno z mojo dru\u017eino. Nasprotno pa so se morali Turelovi v procesu italianizacije, vojne in nacizma boriti za BITI, z velikimi \u010drkami.<\/p>\n\n\n\n

Tako bi obstajala uradna ZGODOVINA, tako, z velikimi \u010drkami, ki nam takih stvari ne razkriva. In potem je tukaj tista zgodovina, ki je na\u0161a, vsakega posameznika, ki jo moramo poznati, ker jo moramo preoblikovati. Po Walterju Benjaminu je vsak dokument kulture hkrati dokument barbarstva. In moj italijanski potni list je dokaz.<\/p>\n\n\n\n

Menim, da sem osebno do\u017eivel dolo\u010dene zastoje zaradi notranjega zdru\u017eevanja teh napetosti, najmo\u010dnej\u0161ih v 20. stoletju.<\/p>\n\n\n\n

Kako se lahko \u010dlovek spopade s svojimi travmami?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na osebni ravni sem to dojel preko branja knjig, kot je El agujero negro de la dictadura Hijas e hijos de represores: un abordaje desde la cl\u00ednica (\u010crna luknja diktature: H\u010dere in sinovi represorjev – pristop s klini\u010dnega vidika), kjer Ferre in Ferre ter Bravo predstavljajo svoje raziskave s klini\u010dnega psiholo\u0161kega stali\u0161\u010da pri terapevtskem delu s potomci agentov argentinskega dr\u017eavnega aparata med zadnjim voja\u0161kim udarom. Ti so vsakodnevno izvajali prijetja, zasli\u0161evanja, mu\u010denja, umore in izginotja tistih, ki so bili ozna\u010deni za notranje sovra\u017enike. Branje knjige mi je zagotovilo okvir za razumevanje in interpretacijo moje lastne zgodovine iz transgeneracijske perspektive. Ob\u010dutil sem potrebo, da to izrazim, posku\u0161al sem s pisanim izrazom, vendar nisem na\u0161el na\u010dina, dojel sem, da je bilo to zame zelo te\u017eko. Kasneje pa sem ugotovil, da se izra\u017eam s slikanjem, s tehniko akrilnega razseljevanja. Slikam s telesom, umom in tako lahko izra\u017eam, kar potrebujem, svojo zgodbo, s tem jezikom.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u010crne luknje. Avtor: Fernando Dupuy.<\/p>\n\n\n\n

Tehnika: razseljen akril<\/p>\n\n\n\n

V Argentini trenutno do\u017eivljamo obdobje globoke moralne, identitetne in socioekonomske krize. Kako menite, da te zgodovinske izku\u0161nje vplivajo na trenutno dojemanje politike in dru\u017ebe?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Argentini je pri\u0161lo do 20-letnega procesa dr\u017eavne ureditve spomina, to je razvoja politik spomina na izginule med voja\u0161kimi diktaturami v dr\u017eavi, ki so bile takrat pomembne. Vendar pa trenutno vidim, da je ta proces nesposoben soo\u010danja z realnostjo, ki jo \u017eivimo. Prihajamo iz stoletja totalitarizma, od vzpona Mussolinija, vojn, deportacij, tabori\u0161\u010d, ladij, Guernike, No\u010di steklenih kristalov, bombardiranja Trga maja, streljanj v Jose Leon Suarez, No\u010di svin\u010denih svin\u010dnikov, spet tabori\u0161\u010d, izginulih, pravim, kar nas zadeva bolj ali manj neposredno. In v teh dogodkih je ljudstvo vedno imelo odgovor z uporom, bojem za pravi\u010dnost itd. Zelo dobro vem, da teror prehaja skozi ve\u010d generacij, kamor koli grejo, to je gotovo. Menim, da je znanstveno poznavanje zgodovine in dru\u017ebe, izobra\u017eevanje, zlasti o teh temah, edina mo\u017enost, \u010deprav ne zagotovilo, da se to ne bo ve\u010d zgodilo.<\/p>\n\n\n\n

 In kako bo Fernando prenesel svoje travme na svoje otroke?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

To sem \u017ee predal. Treba je razumeti, da generacija, ki to prejme, vna\u0161a svoj dele\u017e. Gre za nezavedno, a aktivno interpretacijo.<\/p>\n\n\n\n

dr. Nadia Molek<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv F. D.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Fernando je bil rojen v okolici Buenos Airesa, v soseski 3 de Febrero, v Argentini. Njegov o\u010de je bil kreolskega rodu, mati pa slovenskega. Trenutno \u017eivi v Buenos Airesu. V pogovoru se Fernando predstavlja kot entuziast in raziskovalec transgeneracijske terapije Travme. Po polletju \u017eivljenja se z revijo Rodna gruda poglobi v razmi\u0161ljanje in s pri\u010detkom […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":604,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-603","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/603","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=603"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/603\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":608,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/603\/revisions\/608"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/604"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=603"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=603"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=603"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}