{"id":609,"date":"2023-11-28T10:27:06","date_gmt":"2023-11-28T09:27:06","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=609"},"modified":"2023-11-28T10:27:07","modified_gmt":"2023-11-28T09:27:07","slug":"barbara-vuga-ni-dovolj-da-napises-knjigo-ce-ta-potem-obstane-na-domaci-knjizni-polici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/11\/28\/barbara-vuga-ni-dovolj-da-napises-knjigo-ce-ta-potem-obstane-na-domaci-knjizni-polici\/","title":{"rendered":"Barbara Vuga: \u00bbNi dovolj, da napi\u0161e\u0161 knjigo, \u010de ta potem obstane na doma\u010di knji\u017eni polici.\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

\u00bbTriindvajset let nazaj se mi je Mehika zdela zelo velika, nepredvidljiva, izzivajo\u010da in radodarna. In taka se mi zdi \u0161e danes. Prave monotonije tu ne poznamo. Okoli sebe sem v teh letih stkala razvejano prijateljsko mre\u017eo, zavoljo katere se tukaj po\u010dutim kot doma. Imam nekaj izjemnih sosedov, s katerimi gojimo hobije in si delimo dol\u017enosti, ki jih prevzemamo v skupnosti. Skrbimo na primer za svet potepu\u0161kih psov, ki jih je tukaj \u017eal veliko. Organiziramo bralne delavnice za otroke. Sosede sem in tja spomnimo, naj poskrbijo za svoje telesno in psihi\u010dno zdravje, zaradi \u010desar v parku organiziramo skupne vaje joge ali kak\u0161ne druge ve\u0161\u010dine. Vsako tretjo soboto v mesecu v na\u0161em parku priredimo dve uri skupnega treninga, na katerega povabimo ljudi iz na\u0161e soseske. Vaja ni zastonj, z zbranim denarjem pa poskrbimo za nakup pasje in ma\u010dje hrane za potepu\u0161ke ali zavr\u017eene ljubljen\u010dke, ki jih \u017eivljenje s ceste zanese k nam. Vse dosegamo s prostovoljnim delom, ki se vedno znova izka\u017ee kot iskreno prijateljstvo.\u00ab Tako Barbara Vuga opisuje prve vtise in \u017eivljenje v Mehiki, kjer je na\u0161la svoj drugi dom, nikoli pa ni povsem pretrgala vezi s svojo rodno domovino. Ukvarja se z literarnim zastopni\u0161tvom, po Mehiki predstavlja slovenske avtorje, prevaja, pred kratkim pa je iz\u0161la tudi njena otro\u0161ka knjiga v sloven\u0161\u010dini. Med drugim je Barbara  tudi nova dopisnica Rodne grude in njenih zanimivih latinsko-ameri\u0161kih zgodb se v uredni\u0161tvu vsaki\u010d znova veselimo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbKo sem prvi\u010d pri\u0161la sem, sem se razmeroma kmalu zaposlila na presti\u017eni zasebni \u0161oli s korporacijsko usmerjeno miselnostjo, kjer sem ostala pribli\u017eno dvajset let. Pou\u010devala sem literaturo, vodila kreativne delavnice pisanja in javnega nastopanja v angle\u0161\u010dini in \u0161pan\u0161\u010dini, imela tudi te\u010daje pisanja v angle\u0161\u010dini in \u0161pan\u0161\u010dini. Bilo je zanimivo, saj gre za prodorno, v oblikovanje uspe\u0161nih poslovne\u017eev in in\u017eenirjev usmerjeno \u0161olo, ki prav letos slavi 80. obletnico delovanja. \u0160ola je, recimo, mehi\u0161ka verzija presti\u017ene MIT (Massachussetts Institute of Technology, ZDA) in je nastala je na pobudo Eugenia Garze Sade iz mesta Monterrey. Univerzi sta uspe\u0161no izvedli \u017ee vrsto dru\u017enih projektov, povezuje pa ju verjetno tudi mednarodnost in medkulturnost. No, na tej \u0161oli se mi je zgodila vrsta stvari: nose\u010da sem bila z obema h\u010derkama, poro\u010dila sem se, opravila magisterij, hodila na vaje plavanja, plesala afri\u0161ke plemenske in druge plese, obiskovala te\u010daje risanja in slikanja, hodila v knji\u017enico, na razstave, kongrese, odigrala nekaj vlog v \u0161olskem teatru, sodelovala v 1001 prostovoljni pobudi, ki so mi odpirale vrata v neko drugo resni\u010dnost, s katero jaz pravzaprav nisem imela veliko stika. Velikokrat sem namre\u010d pomislila, da \u017eivim zabubljena v \u010dudovitem kokonu, tako malo stika sem imela z zunanjim svetom, s \u201cpravo\u201d Mehiko in tako zelo veliko \u010dasa sem pre\u017eivela na \u0161olskem kampusu. Naenkrat mi je za\u010delo primanjkovati kisika, postajala sem vse bolj nesre\u010dna in nastopil je \u010das za menjavo ko\u017ee. Raz\u0161li smo se konec junija in mislim, da je bila to zelo pametna odlo\u010ditev, ki jo \u0161e danes slavim vsako jutro, ko si pripravljam prvo jutranjo kavo. Zdaj se ukvarjam z literarnim zastopni\u0161tvom. To pomeni, da slovenske avtorje na vse mo\u017ene na\u010dine predstavljam po Mehiki, da v\u010dasih katero literarno delo tudi prevedem v \u0161pan\u0161\u010dino, da priredim literarno popoldne ob vro\u010di \u010dokoladi. Seznam dejavnosti in mo\u017enosti je dolg in zdi se mi, da lahko to pomembno misijo opravljam pametno in v slogu. Ni dovolj, da napi\u0161e\u0161 knjigo, \u010de ta potem obstane na doma\u010di knji\u017eni polici. S tem se ukvarjam. Prebiram slovenske avtorje, razmislim, ali so primerni za tukaj\u0161nji trg, ali bralcem \u201cgovorijo\u201d, poi\u0161\u010dem zalo\u017enika, dose\u017eem, da se odlo\u010di za izdajo, poi\u0161\u010dem ustreznega prevajalca in bdim nad nastajanjem knjige. Ko je enkrat zunaj, poskrbim za ustrezno promocijo, ki seveda ni le enkratni dogodek. Mislim, da bodo bralske izku\u0161nje latinskoameri\u0161kih bralcev zelo obogatele s prebiranjem slovenskih avtorjev. In mislim, da to poslanstvo glede na moj sta\u017e v Mehiki in \u0161tevilna prijateljstva v kulturnih krogih in na univerzah lahko opravljam precej elegantno. Mo\u017enosti za delo je tukaj veliko, kot vedno pa sta povsod potrebna disciplina, fleksibilnost, odprtost in odpornost.<\/p>\n\n\n\n

Publicistika je bila vedno ena tvojih ljubezni – kako jo izpolnjuje\u0161 v Mehiki?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pisanje je moj na\u010din premlevanja, analize in ustvarjanja. Odkar sem v Mehiki, sem sodelovala s slovenskimi in mehi\u0161kimi \u010dasopisi in revijami. Predvsem je vedno \u0161lo za kak\u0161ne eseje iz mehi\u0161kega vsakdana, tema, ki mi je zelo pri srcu, ker lahko skozi njo zelo neprisiljeno opisujem, kako se tukaj \u017eivi, \u010demu smo izpostavljeni in kaj je nenadkriljivo. Za tri mehi\u0161ke revije sem pisala o kulturi, tudi \u017ee o slovenski knji\u017eevnosti, o meksikajnarjih in o radiu \u0160tudent; zdaj sodelujem z digitalno revijo, ki promovira epikurejski na\u010din \u017eivljenja in pripravljam \u0161e nekaj drugih stvari. V resnici pi\u0161em \u017ee dolgo in neprekinjeno. Zdaj, ko delam zase, se bom lahko bolj posve\u010dala pisanju v vseh mogo\u010dih oblikah. V\u0161e\u010d mi je, ker se lahko izra\u017eam v dveh jezikih povsem enakovredno in se naslajam nad lepoto enega in drugega.<\/p>\n\n\n\n

Ko si z dru\u017eino pred leti zapu\u0161\u010dala Slovenijo, je za ta korak odlo\u010dila “tehtnica”. Kaj je pretehtalo pri veliki odlo\u010ditvi – selitvi iz Slovenije v Mehiko na drugi konec sveta?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za premik nazaj na ameri\u0161ko celino smo se odlo\u010dili potem, ko smo si priznali, da je za nas kot medcelinsko dru\u017eino \u017eivljenje v Mehiki la\u017eje, \u010dustveno bolj prizanesljivo. Manj diskriminacije smo verjetno dele\u017eni Evropejci v Mehiki kot Mehi\u010dani v Evropi, klima na na\u0161em koncu dr\u017eave je mila, ljudje so energi\u010dni in kljub \u0161tevilnim te\u017eavam, s katerimi \u017eivimo, smo si ve\u010dinoma prijazni. Sme\u0161no anekdoto na to temo lahko povem. Ko so roparji zadnji\u010d vdrli k nam domov, so mi zvezali roke in noge, okoli glave pa so mi na tesno navezali \u010drno najlonko. Ves \u010das so mi grozili s smrtjo, \u010de jim takoj ne povem, kje je denar. Ker odgovora nisem imela, sem jim v zameno ponudila ra\u010dunalnik in telefon, prosila pa sem jih, naj pazijo na izpite mojih u\u010dencev, ki so bili tudi v torbi. \u0160estdeset izpitov, dve skupini po trideset, ki jih nisem smela izgubiti, ker bi sicer ostala brez slu\u017ebe. In tako sem jim tudi iskreno povedala. Vse so mi pustili: torbo, v torbi ra\u010dunalnik, telefon in izpite. In eden mi je rekel: \u201cGlejte, gospa, semle bom postavil va\u0161o torbo, ni\u010desar vam ne bomo vzeli.\u201d Vikal me je, ta ista baraba, ki mi je prej grozila v rafalom v glavo! Samo moj avto so odpeljali, v njem pa odli\u010dni CD Pike Nogavi\u010dke v pesmicah. Ko so odhajali, so se lepo poslovili in mi za\u017eeleli veliko lepega v \u017eivljenju. Obljubili so, da bodo velika drsna vrata na cesto vsekakor previdno zaprli, zaradi varnosti! No, take imamo. \u017divljenje v Mehiki te ohranja v dobri psihofizi\u010dni kondiciji. Poleniti se tukaj ne sme\u0161.<\/p>\n\n\n\n

Kako ste se z dvema majhnima deklicama in zaboji knjig odpravili?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Odlo\u010dili smo se, da se bomo preselili in potem smo delali v to smer. V kratkem obdobju, ko smo bivali v Sloveniji, nam ni uspelo nakopi\u010diti preveliko stvari, zato je bila vrnitev v Mehiko v resnici preprosta. Nekaj stvari sem pustila doma, pri star\u0161ih, nekaj smo spravili v \u0161katle in \u2026 via! Stanovanje je po tem ostalo \u010dudno prazno, a smo ga takoj napolnili z veselimi kriki in smehom, ko smo se lahko drsali po golem parketu v skoraj prazni dnevni sobi. Otroci so prilagodljivi, kadar se tega u\u010dijo od star\u0161ev. Aurelio in jaz sva bila vedno bolj popotni\u0161ke vrste, nahrbtnikarja, tako da se na udobje tudi po\u017evi\u017egava. In ko ve\u0161, da potuje\u0161 po lastni volji in odlo\u010ditvi, je to lahko. Ko te nih\u010de nikamor ne potiska ali ti ne me\u010de bomb na glavo, lahko zelo v miru in brez strahu poskrbi\u0161 za svojo dru\u017eino. Spo\u0161tovanje \u010dutim do migrantk, ki jih producira zahodnja\u0161ka politika na Bli\u017enjem Vzhodu ali v Ju\u017eni in Srednji Ameriki. Ne, mi smo potovali zelo udobno in moji dekleti to tudi vesta. Seveda imata sindrom diplomatskih otrok, zato pa sta tudi do\u017eiveli marsikaj, kar jima zdaj slu\u017ei. Tako vsaj odgovorita, kadar ju povpra\u0161am kaj na to temo.  <\/p>\n\n\n\n

Pri otrocih odrasli praviloma najbolj kompliciramo, potem pa nas s hitrim prilagajanjem presenetijo. Kako sta se v novem okolju zna\u0161li tvoji deklici?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V bistvu je Mehika njuna domovina, tako kot Slovenija. Je njun rojstni kraj, dru\u017eina in prijatelji, pravlji\u010darska tradicija, otro\u0161ki napevi in pre\u0161tevanke, hrana, humor\u2026 dom pa\u010d. Ne, prilagajanje ni bilo ni\u010d te\u017eje, kot \u010de bi se preselili na drug konec Slovenije: nov vrtec, nova vzgojiteljica, novi obrazi in nove  rojstnodnevne navade. Okolje je bilo novo, saj smo se preselili v drugo mesto, kjer sicer \u017eivimo. \u201cProvinco ho\u010dem,\u201d sem rekla mo\u017eu, in smo \u0161li v San Luis Potos\u00ed, po zlatu in srebru znano kolonialno mesto na severu dr\u017eave.  Mehi\u010dani so odprti, Mehika ogromna in prilagodljivost potrebna. \u017diveli smo v majhni pritli\u010dni hi\u0161ki med dvema hriboma. Moja soseda iz Brazilije je bila h\u010derka pribeglega nacista in spomnim se, da je bila vsa njena dnevna soba nabito polna rastlin, kot amazonska d\u017eungla. Prvo soboto je na vratih potrkala druga soseda, Lupita, z ro\u017eo  in me naslednji \u010detrtek povabila na zajtrk s prijateljicami iz ulice. Kasneje sta moji dekleti hodili k njej tudi na zobozdravstvene preglede, kjer ju je navdu\u0161eval kanar\u010dkasto rumen zobarski stol. Z lastnico \u010dudovite pritli\u010dne hi\u0161ke, ki smo jo imeli v najemu, sva \u0161e zdaj prijateljici. In ne le z njo. Ni nam \u0161lo slabo, a \u017eal smo se zaradi vse ve\u010dje prisotnosti organiziranega kriminala odlo\u010dili vrniti v prestolnico. Meni je bilo \u017eivljenje v mehi\u0161ki provinci namre\u010d prav v\u0161e\u010d, a v prestolnici si manj na o\u010deh.<\/p>\n\n\n\n

Kdaj in na \u010digavo pobudo so se dru\u017eini pridru\u017eili \u0161tirino\u017eni prijatelji? Koliko je Mehika prijazna do hi\u0161nih ljubljen\u010dkov?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po \u017ee omenjenem vlomu s \u010drno najlonko smo se odlo\u010dili za nakup prvega rotvajlerja. Oba z mo\u017eem  prihajava iz \u201cpasjih\u201d dru\u017ein, tako da je bilo od nekdaj samoumevno, da bodo med dru\u017einskimi \u010dlani tudi psi. Prej sva  imela nem\u0161ke ov\u010darje, ki je krasna, plemenita rasa. Mislila sva, da so nama pisani na ko\u017eo, dokler nisva spoznala Maksa, na\u0161ega prvega rotija. Od Maksa dalje mirno spimo. Ta rasa zahteva psihi\u010dno in fizi\u010dno mo\u010dnega skrbnika in jaz sem se ob Maksu, Janis in Roku veliko nau\u010dila tudi zase.<\/p>\n\n\n\n

V Mehiki imajo doma\u010de \u017eivali na\u010deloma zelo radi in glede na to, za kako raznoliko dr\u017eavo gre, se med ljubljen\u010dki znajdejo tudi tarantele, tukani, pasavci, jaguarji in seveda iguane. Te\u017eava je, da nekateri skrbniki niso dovolj odgovorni in ne razumejo, da se ob pridobitvi dolo\u010denega ljubljen\u010dka z njim \u201cporo\u010di\u0161\u201d za dolo\u010deno \u0161tevilo let. Pri rotijih je to pribli\u017eno deset let, krokodili pa \u017eivijo skoraj celo stoletje! Ne more\u0161 se ga kar naveli\u010dati in ga spustiti na prostost. In to se pri nas dogaja. V na\u0161i soseski recimo \u017eivi skupina zelenih papig, ki jo je spustila neka \u017eena po prepiru s partnerjem, nedavno smo re\u0161evali obstreljeno sovo in tudi za sosedovim kraljevim pavom smo \u017ee leteli. Ne, dolg\u010das nam res ni. Veliko je tudi organizacij, ki skrbijo za zapu\u0161\u010dene potepuhe ali zavr\u017eene ma\u010dke. Vsi poznamo vsaj enega najbolj\u0161ega veterinarja na svetu, ki sodi v na\u0161 prijateljski krog.  <\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161e\u0161 tako v \u0161pan\u0161\u010dini kot v sloven\u0161\u010dini. pred kratkim je iz\u0161la tvoja otro\u0161ka knjiga v sloven\u0161\u010dini. O \u010dem pripoveduje, za kak\u0161en podvig je \u0161lo glede na to, da je bila tiskana v Sloveniji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161em v obeh jezikih in se, kot sem \u017ee rekla, v obeh naslajam. Tudi prevajanje v \u0161pan\u0161\u010dino, s katerim se mislim bolj ukvarjati od zdaj naprej, zahteva precej\u0161en miselni preskok. Prevaja\u0161 seveda ne le besed ali stav\u010dnih struktur, ampak kulturne sheme, kar seveda ve vsak (dober) prevajalec. Pri zalo\u017ebi Malinc je iz\u0161la otro\u0161ka knjiga, Zgodba o drevesu<\/em>, na kateri sva z ilustratorjem Markom Ropom delala z velikim veseljem in ljubeznijo do So\u0161ke doline, kjer se zgodba odvija. Govori o na\u0161em odnosu do narave in do drugih ljudi. O pomenu skupnosti in o spo\u0161tovanju otro\u0161kih \u017eelja. Z Barbaro Pregelj, glavno urednico zalo\u017ebe Malinc, ki od svojih za\u010detkov dela na povezovanju Slovenije s \u0161pansko govore\u010dim (literarnim) svetom, se poznava iz \u0161tudentskih let; v preteklih letih me je ve\u010dkrat povabila k sodelovanju in ta knjiga je eden od projektov, ki jih bomo uresni\u010dili skupaj. Prevod v \u0161pan\u0161\u010dino je \u017ee nared, potrebujemo kvalitetno zalo\u017ebo, ki bo knjigo o drevesu izdala tudi na tej celini.<\/p>\n\n\n\n

V slovenski reviji Moj pes smo lahko skupaj z otroci prebirali tvoje zgodbice o ku\u017eku Rockyju, enem tvojih kosmatincev. Ali razmi\u0161lja\u0161, da bi zabavne dogodiv\u0161\u010dine strnila v knjigo? Morda prevedla v \u0161pan\u0161\u010dino?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razmi\u0161ljam, in sicer zlasti zato, ker so v Mehiki rotvajlerji na slabem glasu. Ljudje se jih bojijo, jih satanizirajo, kar s pridom uporabljajo organizatorji pasjih bojev in ostali kriminalci. Na\u0161 Rokec seveda \u017eivi druga\u010dno \u017eivljenje, kar sem hotela prikazati v teh zgodbah. Tudi malo mehi\u0161ke kulture in potopisa sem vpletla vmes, saj bi sicer brali samo o vrtu, sprehodih in njihovi skoraj pregovorni po\u017ere\u0161nosti. <\/p>\n\n\n\n

Kako velika je slovenska skupnost v Mehiki? Ali se Slovenci med seboj poznate, sodelujete?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na WhatsApp skupini \u201cSlovenci v Mehiki\u201d nas je registriranih 33 Slovencev. Ne vem, ali smo to vsi, ali kdo manjka, ali se je kdo vmes \u017ee vrnil v Slovenijo, ali pa \u017eivi kje drugje. Do zdaj sem imela zaradi obilice dela zelo malo mo\u017enosti za dru\u017eenje s Slovenci po Mehiki. Veselim se in nadejam, da bo to zdaj druga\u010de. Vem pa, da nas ne dru\u017ei nobena posebna politi\u010dna podstat. Morda nam je skupno to, da imamo v Mehiki ob\u010dutek, da \u017eivimo svobodno in da smo s svojo izbiro bivanja tukaj na splo\u0161no zadovoljni. Mislim tudi, da smo vsi uresni\u010dili svoje \u017eelje.<\/p>\n\n\n\n

Barbara, kje se vidi\u0161 \u010dez desetletje? Ali kdaj razmi\u0161lja\u0161 o vrnitvi v Slovenijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na to vpra\u0161anje v tem trenutku te\u017eko odgovorim, zlasti zaradi projektov, ki sem jih \u017ee opisala. Priznam tudi, da na svoje bivanje vedno bolj gledam kot na nekaj medcelinskega, ker sta tako Slovenija kot Mehika moji dr\u017eavi in imata vsaka svoje mesto v mojem srcu. Tako kot ne morem \u017eiveti brez Slovenije, tudi brez Mehike ne bi mogla. <\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv B. V.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbTriindvajset let nazaj se mi je Mehika zdela zelo velika, nepredvidljiva, izzivajo\u010da in radodarna. In taka se mi zdi \u0161e danes. Prave monotonije tu ne poznamo. Okoli sebe sem v teh letih stkala razvejano prijateljsko mre\u017eo, zavoljo katere se tukaj po\u010dutim kot doma. Imam nekaj izjemnih sosedov, s katerimi gojimo hobije in si delimo dol\u017enosti, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":615,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-609","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-in-posel","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/609","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=609"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/609\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":618,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/609\/revisions\/618"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=609"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=609"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=609"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}