{"id":646,"date":"2023-12-31T06:08:55","date_gmt":"2023-12-31T05:08:55","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=646"},"modified":"2024-01-06T09:57:44","modified_gmt":"2024-01-06T08:57:44","slug":"julija-irma-konje-prek-pesmi-se-iskreno-povezemo-s-svojimi-koreninami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/12\/31\/julija-irma-konje-prek-pesmi-se-iskreno-povezemo-s-svojimi-koreninami\/","title":{"rendered":"Julija Irma K\u00f6nje:\u00a0 \u00bbPrek pesmi se iskreno pove\u017eemo s svojimi koreninami.\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

Julija Irma K<\/strong>\u00f6<\/strong>nje <\/strong>se je rodila slovenskim star\u0161em v Kanadi. Danes z dru\u017eino \u017eivi nedale\u010d od Toronta, kjer dela kot u\u010diteljica in poje v znamenitem slovenskem pevskem zboru Plamen, pod vodstvom Marije Aha\u010di\u010d Pollak. Julijo na slovensko pesem ve\u017eejo spomini iz otro\u0161tva, saj sta jih z mamo prepevali vsak ve\u010der pred spanjem. O Slovencih meni, da so enkratni, \u017eilavi in radodarni ljudje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako se je vse za\u010delo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z glasbo. V na\u0161i dru\u017eini ima glasba osrednje mesto. O\u010deta je iz rodnega Prekmurja v Kanado pripeljala \u017eelja po \u0161tudiju klarineta. V Kanadi je spoznal mojo mamo, ki je bila ravno takrat na obisku pri bratu. Tudi moja mama je imela rada glasbo. Poro\u010dila sta se, mama se je iz doma\u010dega Golega Brda pri Medvodah   preselila v Kanado. Doma smo bili obkro\u017eeni z glasbo: o\u010de je skladal in pisal pesmi, mama je pela, en brat je bobnal in skladal, drugi je prepeval in plesal, jaz pa sem igrala klavir in pela. Tudi plesala sem rada in veliko mi je pomenilo, ko sem pri \u0161estnajstih dobila no\u0161o, ki jo je mama dala izdelati zame v Sloveniji. Potem sem se vozila v eno uro oddaljeni Toronto na vaje iz slovenske folklore. Prav tam je nekaj deklet tudi pri\u0161lo do zamisli, da bi pele v zboru, zato so poiskale Marijo in me povabile zraven.  <\/p>\n\n\n\n

Vokalna skupina Plamen, ki deluje od leta 1991, je mednarodno priznan slovenski \u017eenski pevski zbor iz Toronta, ki ga vodi Marija Aha\u010di\u010d Pollak. Nekajkrat ste \u017ee gostovale v Sloveniji.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V zboru pojem od vsega za\u010detka in v tem \u010dasu se je med nami stkala globoka sestrska vez. Vaje imamo enkrat tedensko v Torontu, kamor se vozimo od blizu in dale\u010d. Stalna podpora, ki jo dobivamo od Marije, nas je pripeljala do dana\u0161nje kvalitete in uspeha. Spodbuja nas, naj od sebe damo kar najve\u010d in najbolje, in ne popu\u0161\u010da. Skozi pesmi se u\u010dimo novih besed in tudi pravilne izgovorjave, saj od doma prihajamo z razli\u010dnimi naglasi in govorimo v dialektu. V zboru smo ustvarile lepo vzdu\u0161je, ki ga je mo\u010d zaznati v na\u0161em petju.<\/p>\n\n\n\n

Hvale\u017ene smo, da v Sloveniji u\u017eivamo tako dober sprejem in podporo. \u010ceprav smo \u017ee nastopile tudi v drugih slovenskih skupnostih po svetu, na primer v Avstraliji ali ZDA, se vedno najraje vrnemo v Slovenijo. Trenutkov, ko smo v Slovenski filharmoniji pele \u00bbKje so tiste stezice\u00ab, se spomnim kot ne\u010desa najlep\u0161ega v \u017eivljenju. Glasba povezuje in mi, ki \u017eivimo v tujini, se lahko prek pesmi iskreno pove\u017eemo s svojimi koreninami, ob\u010dutji, z glasovi na\u0161ih mam in njihovih mam. To pesem smo peli v dru\u017eini in je del mojih prvih spominov. \u017de res, da smo se rodile v Kanadi, po\u010dutimo pa se kot Slovenke. To je na\u0161a identiteta, to smo me.<\/p>\n\n\n\n

Kaj bi lahko povedala o vodji zbora, Mariji Aha\u010di\u010d Pollak?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da je enkratna, da je na\u0161 biser in narodni zaklad. Brez nje ne bi bile, kjer smo, ne bi spoznale Slovencev drugod po svetu, ne bi nastopale na razli\u010dih koncih sveta in ne bi pele tako kakovostno, kot to po\u010dnemo. \u017de ve\u010d kot trideset let nas u\u010di peti s srcem in du\u0161o, na\u0161 razvoj spremlja z ljubeznijo in me ji to ljubezen vra\u010damo. Je stroga in ljube\u010da, je na\u0161a mama, sestra, prijateljica. Ne vem, kaj bi brez Marije.<\/p>\n\n\n\n

Kako se je oblikoval tvoj odnos do sloven\u0161\u010dine in slovenskega?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mama in o\u010de sta nas iz ljubezni do dru\u017eine, glasbe in domovine, verjetno pa tudi iz domoto\u017eja, obdajala s slovensko kulturo. Mama, ki je tudi sama pisala in prevajala, zapisovala pa je tudi o\u010detove pesmi, je vztrajala pri tem, da se vsi trije otroci pravilno nau\u010dimo jezika. U\u010dila nas je abecede, pravilne izgovorjave vsake \u010drke, prebirala nam je pravljice in veliko prepevala. Odnos do sloven\u0161\u010dine je zame zato tisti intimni odnos, ki ga otrok razvije z materjo. Je globoko v mojem srcu. Od o\u010deta sem se jezika u\u010dila tudi prek njegovih pesmi, ki smo jih prepevali v dru\u017einski zasedbi. Pomagale so mi prek \u010dustev za\u010dutiti jezik.<\/p>\n\n\n\n

Ob vsakem obisku Slovenije nas je mati otroke za nekaj tednov vpisala v \u0161olo. Pri \u0161estnajstih sem tri mesece hodila na Srednjo pedago\u0161ko \u0161olo in ustvarila prijateljske vezi, ki so \u017eive \u0161e danes. V naravnem okolju smo vpijali nove izraze in vse bolj teko\u010de govorili slovensko. Seveda je bilo zelo pomembno tudi dru\u017eenje s \u0161ir\u0161o dru\u017eino v Sloveniji, s sestri\u010dnami in bratranci, sosedi. \u0160e danes mislim, da je jezikovna kopel, imerzija, najbolj\u0161i na\u010din u\u010denja jezikov, ker si v uporabo preprosto prisiljen in nima\u0161 druge izbire.   <\/p>\n\n\n\n

Dandanes tudi zelo rada tkem vezi med Slovenci po svetu, gojim ljubezen do jezika prek prijateljstev in skupnih interesov. To me po\u017eivlja, ker je tako globoko zasidrano v meni. Na svet gledamo z istimi o\u010dmi in ko sli\u0161imo slovensko pesem, nas ta popelje k na\u0161im skupnim koreninam in nas spomni, da smo Slovenci.<\/p>\n\n\n\n

Imam tudi slovensko dr\u017eavljanstvo, kar mi je v pravo radost. Spomnim se, s kak\u0161nim u\u017eitkom sem si ogledovala svojo prvo slovensko osebno izkaznico. To je nekaj posebnega.   <\/p>\n\n\n\n

Kako si ljubezen do slovenskosti prenesla v svojo dru\u017eino?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moj mo\u017e se je rodil v Kanadi, njegova dru\u017eina pa je iz Furlanije \u2013 Julijske krajine, iz Vidma. Ko sem prvi\u010d obiskala njegovo dru\u017eino, sem med spominki zagledala tudi enega iz Postojnske jame, kar se mi je zdel dober znak. Poro\u010dila sva se na Ljubljanskem gradu in potem \u0161e v katedrali sv. Nikolaja, ker je moj mo\u017e razumel, da je to zame pomembno. Otroka, ki imata danes 17 in 19 let, sta bila z menoj na podelitvi zlate Gallusove zna\u010dke ob 30-letnici delovanja vokalne skupine Plamen in takrat sta mi rekla, da sta pripravljena sprejeti slovensko dr\u017eavljanstvo, kar me je zelo razveselilo. Moj sin Antonio me tudi spodbuja, naj se skupaj povzpneva na Triglav, ker se tako spodobi za vsakega pravega Slovenca. Sicer pa njima, Antoniu in Sofiji prepu\u0161\u010dam, naj se sama odlo\u010dita, ali bosta slovenskost vklju\u010dila v svoje \u017eivljenje ali ne. \u010ce ga bosta, bom zelo vesela, siliti pa ju v to ne morem.<\/p>\n\n\n\n

Kako mo\u010dna je slovenska skupnost v Torontu? Ali se med seboj pogovarjate po slovensko?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najve\u010d kanadskih Slovencev \u017eivi v Torontu in okolici, v provinci Ontario, kjer se dru\u017eijo v cerkvah, klubih, skupnostih in na kulturnih dogodkih. Pogovarjamo se v sloven\u0161\u010dini ali angle\u0161\u010dini, kar ustreza ve\u010dini v pogovor vpetih ljudi. Vsi v Kanadi \u017eive\u010di Slovenci tudi ne znajo ve\u010d dobro slovensko, zato se prilagodimo. Jaz lahko preklapljam iz enega jezika v drugega glede na potrebo dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Kaj v svojem vsakdanjem \u017eivljenju prepoznava\u0161 kot slovensko?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Navezanost na zemljo in odnos do narave sta dve stvari, ki ju lahko takoj izpostavim. Ljubezen do ro\u017e, do vrtnarjenja in gobarjenja je zelo slovensko. Pohodni\u0161tvo, taborjenje, ribarjenje in lov. Vsako soboto popoldne se odpeljemo do Mt. Alberta, pribli\u017eno uro vo\u017enje iz Toronta na sever, kjer v tesnem stiku z naravo \u017eivi moj o\u010de. Tam imam tudi vrt, za katerega skrbimo vsi skupaj. Veliko se sprehajamo po gozdu. Nabiramo razli\u010dne sade\u017ee in trave, prepoznavamo gobe. O\u010de me zdaj u\u010di nabirati jur\u010dke in lisi\u010dke. Eno je, \u010de se tega nau\u010di\u0161 iz knjig, nekaj povsem drugega pa je to znanje prejeti v \u017eivo, v praksi. V Kanadi brez ve\u010djih te\u017eav opravljamo dejavnosti, ki so zna\u010dilno slovenske.<\/p>\n\n\n\n

Druga stvar sta mo\u010d in odpornost. Spomnim se, ko si je Petra Majdi\u010d po zdrsu s teka\u0161ke proge polomila rebra in kljub temu nadaljevala s tekom na smu\u010deh. \u00bbTo je slovensko,\u00ab sem si rekla takrat. Vztrajanje, disciplina, mo\u010d in odpornost. Ne vem, ali Slovenci v mati\u010dni domovini prepoznavajo te lastnosti, jaz vsekakor jih. Na\u0161i star\u0161i in predniki so tako trdo delali, da so dosegli to, kar imamo danes, da moramo mi njihovo tradicijo ohranjati. In to nam je v krvi.<\/p>\n\n\n\n

Slovenija je majhna, ima pa veliko narodnih skupnosti, ki \u017eivijo po svetu. Ali misli\u0161, da bi to veljalo izkoristiti tudi v poslovnem smislu? Ali tako sodelovanje med Slovenijo in kanadskimi Slovenci  obstaja in kako mo\u010dno je?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V resnici gospodarskih odnosov med dr\u017eavama ne poznam, zato na to vpra\u0161anje ne morem polno odgovoriti. Verjamem pa, da bi se tako sodelovanje lahko vzpostavilo in bi pomagalo tako pri prepoznavnosti Slovenije v svetu kot tudi v gospodarstvu. Na podro\u010dju pesmi, na primer, je na\u0161a vokalna skupina \u017ee osemkrat obiskala Slovenijo, pele pa smo tudi v drugih slovenskih skupnostih po svetu, v ZDA in v Avstraliji. Povezava skozi pesem je nekaj zelo posebnega in ohranjanje slovenskosti je za nas, ki \u017eivimo zunaj meja mati\u010dne domovine, klju\u010dnega pomena. Zelo u\u010dinkoviti so na primer tudi majhni simboli, nekaj tako preprostega, kot je na primer zna\u010dka s slovensko zastavo, ki jo nosim pripeto na ovratniku svoje jakne. Malenkost, ki pa mi pomaga prepoznati drugega Slovenca in tako vzpostaviti odnos, ki se lahko nadalje razvije v skupnost. Tudi pisala z napisom Slovenija, malenkost, ki pa pomaga pri prepoznavnosti de\u017eele. Slovenska podjetja bi lahko mladini iz slovenske skupnosti v Kanadi na primer ponudila \u0161tipendije za u\u010denje jezika, jih povabila na \u0161tudentsko prakso v Slovenijo. Na ta na\u010din bi pri\u0161li do dvojezi\u010dnih in dvokulturnih sodelavcev, ki bi jim pomagali pri poslovnem sodelovanju na tej strani sveta. Pomembni so tudi prevodi dokumentarnih oddaj iz sloven\u0161\u010dine, saj se iz njih naslednje generacije Slovencev v tujini lahko u\u010dijo jezika. Ali prirejanje literarnih dogodkov v tujini \u017eive\u010dih pisateljev slovenskega rodu v Sloveniji. Mo\u017enosti za povezovanje je ogromno.  <\/p>\n\n\n\n

Si kdaj razmi\u0161ljala o stalni vrnitvi v Slovenijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moj najljub\u0161i mesec v Sloveniji je avgust, zato bi rada tam pre\u017eivela vse dneve tega poletnega meseca. Ker sem u\u010diteljica in imam tudi magisterij iz pou\u010devanja, sem razmi\u0161ljala, da bi lahko v skupnost kaj prispevala s pou\u010devanjem angle\u0161\u010dine. To bi lahko po\u010dela v Ljubljani, ki je zame najbolj romanti\u010dno mesto na svetu, ali pa v Prekmurju, v vasi Kobilje, od koder je moj o\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Barbara Vuga<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv J. I. K.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Zlata Gallusova zna\u010dka<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Julija, Sofija in Antonio<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Julija Irma K\u00f6nje se je rodila slovenskim star\u0161em v Kanadi. Danes z dru\u017eino \u017eivi nedale\u010d od Toronta, kjer dela kot u\u010diteljica in poje v znamenitem slovenskem pevskem zboru Plamen, pod vodstvom Marije Aha\u010di\u010d Pollak. Julijo na slovensko pesem ve\u017eejo spomini iz otro\u0161tva, saj sta jih z mamo prepevali vsak ve\u010der pred spanjem. O Slovencih meni, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":649,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-646","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/646","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=646"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/646\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":676,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/646\/revisions\/676"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/649"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=646"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=646"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=646"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}