{"id":665,"date":"2023-12-31T06:25:59","date_gmt":"2023-12-31T05:25:59","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=665"},"modified":"2023-12-31T06:26:00","modified_gmt":"2023-12-31T05:26:00","slug":"kindlerjev-botanicni-park-mestni-park-v-ilirski-bistrici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/12\/31\/kindlerjev-botanicni-park-mestni-park-v-ilirski-bistrici\/","title":{"rendered":"Kindlerjev botani\u010dni park – mestni park v Ilirski Bistrici"},"content":{"rendered":"\n

V Ilirski Bistrici se za ob\u010dinsko stavbo na jugozahodnem robu mesta razprostira mestni botani\u010dni park. Kot so nam povedali v tamkaj\u0161njem turisti\u010dno-informacijskem centru, se razteza na \u0161tirih <\/strong>hektarjih povr\u0161ine, na kateri so zasajene eksoti\u010dne in avtohtone rastline, Viljem Kindler naj bi jih zasadil 110, se je pa \u0161tevilka zagotovo spremenila po lanskoletnem urejanju parka. <\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

 S parkom upravlja Ob\u010dina Ilirska Bistrica, obiskuje pa ga lokalno prebivalstvo, \u0161ole in vrtci, redni obiskovalci so tudi taborniki, ki imajo blizu svoje prostore. Organizirane skupine turistov ogled starega mestnega jedra obi\u010dajno zdru\u017eijo z ogledom parka in Hriba svobode, med gosti pa so \u0161e druge skupine turistov (posamezniki, pari, dru\u017eine), pojasnjujejo v TIC. Park je za obiskovalce zanimiv vse leto, najbolj pa poleti (junij-september) ko cvetijo lokvanji. Trenutno je prazni\u010dno okra\u0161en, tako da je zelo lep tudi pozimi.<\/p>\n\n\n\n

Skozi severozahodni del parka te\u010deta reki Bistrica in Su\u0161ec. V prvi polovici 19. stoletja sta poganjali \u0161tevilne \u017eage in mline v najstarej\u0161em delu mesta, imenovanem Guranji Kraj.<\/p>\n\n\n\n

Viljem Kindler \u2013 o\u010de botani\u010dnega parka<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Botani\u010dni park je v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja (leta 1962) zasnoval gozdarski tehnik, krajinski arhitekt Viljem Kindler<\/a>. Idejo za park je dobil ob obisku vrtnarskih razstav v Hamburgu in na Dunaju.  Kindler je  leta 1967 v Ilirski Bistrici ustanovil Hortikulturno dru\u0161tvo Vrtnica, ki  je opravilo pionirsko delo pri postavitvi parka in sodelovalo pri ozelenitvi in lep\u0161i urejenosti samega mesta Ilirska Bistrica. Po Kindlerjevi zaslugi je mesto ohranilo ve\u010d kot 12 hektarjev  parkov in zelenic.<\/p>\n\n\n\n

Biser na obmo\u010dju nekdanjega mestnega smeti\u0161\u010da<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Park je nastal na povr\u0161ini nekdanjega mestnega smeti\u0161\u010da, na zanemarjenem in pustem mo\u010dvirskem zemlji\u0161\u010du. Povr\u0161ino, namenjeno parku, so najprej zavarovali z ograjo, posadili so \u017eivo mejo in po njej speljali sprehajalne poti in steze. Iz smrdljive mlaku\u017ee je nastal umetni ribnik z lesenimi mosti\u010dki, vanj so spustili krape in zlate ribice, ter zasadili bele in rde\u010de lokvanje.  Na robu ribnika, na majhnem oto\u010dku, so postavili skalnjak, iz katerega se v obliki malih slapov v ribnik izliva \u010dista voda.<\/p>\n\n\n\n

Botani\u010dni park je bil  leta 2011 s svojo vrtno arhitekturno dedi\u0161\u010dino vpisan v register nepremi\u010dne kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: arhiv DRPSN, avtor Jo\u0161t Gantar<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Ilirski Bistrici se za ob\u010dinsko stavbo na jugozahodnem robu mesta razprostira mestni botani\u010dni park. Kot so nam povedali v tamkaj\u0161njem turisti\u010dno-informacijskem centru, se razteza na \u0161tirih hektarjih povr\u0161ine, na kateri so zasajene eksoti\u010dne in avtohtone rastline, Viljem Kindler naj bi jih zasadil 110, se je pa \u0161tevilka zagotovo spremenila po lanskoletnem urejanju parka.   S […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":666,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-665","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-lepote-slovenije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/665","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=665"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/665\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":668,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/665\/revisions\/668"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/666"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=665"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=665"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=665"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}