{"id":703,"date":"2024-03-08T10:46:46","date_gmt":"2024-03-08T09:46:46","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=703"},"modified":"2024-03-08T11:06:33","modified_gmt":"2024-03-08T10:06:33","slug":"ruth-banko-in-daniel-perisse-projekt-buenos-aires-urbani-bricolage-zelimo-si-prispevati-tehnicno-znanje-v-tango-ker-ples-vkljucuje-specificno-tehniko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2024\/03\/08\/ruth-banko-in-daniel-perisse-projekt-buenos-aires-urbani-bricolage-zelimo-si-prispevati-tehnicno-znanje-v-tango-ker-ples-vkljucuje-specificno-tehniko\/","title":{"rendered":"Ruth Banko in Daniel Periss\u00e9: projekt Buenos Aires – urbani bricolage: \u00bb\u017eelimo si prispevati tehni\u010dno znanje v tango, ker ples vklju\u010duje specifi\u010dno tehniko.\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

Prispeli so konec leta 2021 s petimi kov\u010dki, tremi otroci in knjigami, kot na primer Borgesove \u00bbFikcije\u00ab, ter z nedokon\u010danimi zvezki s projektnimi zapiski. Z vidika belgijskega antropologa L\u00e9vi-Straussa sta Ruth in Daniela bricoleurja, ki si nenehno prizadevata urediti in smiselno oblikovati burno potovanje skozi \u017eivljenje. Opomnita nas, da je pomembno prevzeti odgovornost za spoznavanje sebe, se sprejeti, prevzeti odgovornost za to, kar \u010dutimo, da lahko delimo in dajemo iz tega, kar smo.   <\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ruth in Daniel v plesnem studiju na gradu v Mali Loki<\/strong><\/p>\n\n\n\n

NM:<\/strong> Ruth in Daniel, radi bi izvedeli ve\u010d o odkrivanju va\u0161e ljubezni do umetnosti, tanga in petja. Kako je ta prehod vplival na va\u0161e \u017eivljenje in identiteto?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

RB:<\/strong> \u017de kot deklica sem imela to nagnjenje. Upam si trditi, da je na na\u0161i poti obojestransko neprestano u\u010denje in v delo vlagamo vse svoje znanje, izku\u0161nje, ljubezen, \u010dutenje in identiteto. To nas je po letih izobra\u017eevanja o gledali\u0161kih umetnostih, petju itd. pripeljalo do tega, da smo se v zadnjih letih posvetili temu skupnemu projektu. Projekt, ki nas je vodil k emigraciji.<\/p>\n\n\n\n

DP:<\/strong> Morda je prehod v samem delu in v tem projektu je vsa na\u0161a izobrazba v gledali\u0161kih umetnostih usmerjena v prena\u0161anje argentinske kulture. Na\u0161a dr\u017eava je bila dom za mnoge priseljence, mi smo njihovi otroci, na\u0161e priseljevanje nosi ta identifikacijski rezultat skozi tango, njegov izraz, ples, pre\u017eeti smo bili s to kulturo, ki prav tako dolo\u010da na\u0161o identiteto.<\/p>\n\n\n\n

NM:<\/strong> Ali najdete kak\u0161no povezavo med svojimi koreninami in svojo umetnostjo v vsakdanjem \u017eivljenju? Daniel, vpliva tvoje argentinsko-italijansko-francosko poreklo na tvoj pogled in odnos do tanga?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

RB:<\/strong> V na\u0161em izra\u017eanju se vklju\u010dujejo \u010dustva, emocije, zaznavanje okolja, na\u0161e izku\u0161nje … Sem h\u010di slovenskih priseljencev v Argentini in Urugvaju, rojena v Buenos Airesu, vzgojena z mo\u010dno dru\u017ebeno zavestjo, \u017ee od malih nog v stiku z razli\u010dnimi kulturami in jeziki, z aktivnim sodelovanjem v Slovenskem prekmurskem dru\u0161tvu v Bernalu, dru\u0161tvu, ki ima posebnost, da se ni zaprlo pred okoli\u0161ko skupnostjo, skupnostjo, iz katere \u010drpa in se hrani. Gospa Esther Cmor, h\u010di ustanovnih \u010dlanov kluba, v intervjuju omenja: \u00bbOdra\u0161\u010dala sem obdana z vsemi narodnostmi, ki si jih lahko predstavljate, zato smo govorili v cocoliche, jeziki sveta so bili v tem majhnem potoku … Od cocoliche do lunfarda, lokalnega buenosaire\u0161kega slenga, do tanga in v njegovi poeziji so na\u0161e bole\u010dine in ljubezni, sre\u010danja in nesoglasja, vse je povezano.<\/p>\n\n\n\n

DP:<\/strong> Moj dedek je plesal tango, mama je pela tango, o\u010de je bil pianist, doma se je vedno prepevalo. \u010ceprav sem odra\u0161\u010dal s rockom, me je z vsakdanjostjo bolj povezovala poezija, ki sem jo pisal \u017ee kot otrok. Moje potovanje skozi \u0161tudij gledali\u0161\u010da, re\u017eije in dramaturgije me je vodilo skozi razli\u010dne avtorje in zna\u0161el sem se v tangu, njegovi poeziji, glasbi, plesu. V Buenos Airesu obstaja rek, ki se pogosto pripisuje Anibalu Troilu ali Osvaldu Puglieseju, in pravi: \u00bbTango te vedno \u010daka.\u00ab Namenjen je mladim, ki niso marali tanga, prej ali slej jih bo osvojil, seveda, tudi mene je.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Daniel in Ruth v Buenos Airesu<\/strong> pozirata kot plesalca tanga.\u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n\n

NM:<\/strong> Kako bi opisali svoje \u017eivljenje v Sloveniji v primerjavi z \u017eivljenjem v Argentini? Ste na\u0161li elemente, ki povezujejo obe kulturi, ali ste vi sami posku\u0161ali vzpostaviti mostove med njima?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DP: <\/strong>V Sloveniji je \u017eivljenje veliko mirnej\u0161e in glede na dana\u0161nja svetovna dogajanja mislim, da je Slovenija dr\u017eava za \u017eivljenje. Prav v tangu smo na\u0161li most med kulturami, most, ki nas je pripeljal sem.<\/p>\n\n\n\n

RB:<\/strong> Strinjam se, \u017eiveti v Sloveniji pomeni mir. Glede na tvoje drugo vpra\u0161anje, mi prina\u0161amo \u017eive elemente, vendar ko so nas iz Slovenskega prekmurskega dru\u0161tva v Bernalu povabili, da jih zastopamo na praznovanjih skupnosti in smo delali na projektu o priseljevanju, slovenski glasbi in tangu, kar me je mo\u010dno nagovorilo, dokler kon\u010dno Dani ni napisal besedila, ki ga je poimenoval \u00bbPribli\u017eevanje bregov\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

NM:<\/strong> Kako dojemate sprejem tanga v Sloveniji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DP: <\/strong>Neverjetno, obstaja zanimanje in radovednost za glasbo in za ples, v mnogih mestih po Sloveniji, predvsem v Ljubljani, se pou\u010duje tango in organizirajo se redni tri- in \u0161tiritedenski ‘Milongas’, kjer mnogi slovenski DJ-i z velikim poznavanjem tipi\u010dnih orkestrov argentinskega tanga skrbijo za glasbeno spremljavo milongerskih ve\u010derov. Tu \u017eelimo prispevati tehni\u010dno znanje v ples, ker le-ta vklju\u010duje specifi\u010dno tehniko, pri kateri tisti, ki se je nau\u010dijo, veliko bolj u\u017eivajo v plesu, povezavi z glasbo in drugim.   <\/p>\n\n\n\n

NM: Kaj vama pomeni plesati tango?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

R.B.: Plesati tango pomeni, da je vsak korak potovanje in vsaka figura pokrajina, skozi katero nas vodi. Ali se je mogo\u010de nau\u010diti figur, kot so ganchos, ochos, sacadas, giros in voleos itd., brez pravilne dr\u017ee? Odgovor je pritrdilen, vendar pa zaradi prilagajanja, ki se naseli v gibe z druga\u010dno dr\u017eo, lahko zamudimo kar nekaj pokrajin na potovanju.<\/p>\n\n\n\n

D. P.: Plesalec tanga iz Buenos Airesa bi vam povedal, da prihajate na ve\u010derjo, ko so \u017ee postregli sladico. Prenesti in dose\u010di, da nas v medsebojni izmenjavi popelje k \u0161e bolj prijetni vadbi. Ples je kultura.<\/p>\n\n\n\n

NM:<\/strong> Oba sta pri\u010da razli\u010dnih ve\u010dplastnih dimenzij tistega, kar imenujemo identiteta in migracija. Kako so te izku\u0161nje vplivale na va\u0161e osebno razumevanje identitete in va\u0161o povezavo z Argentino, Slovenijo …?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DP: O<\/strong>dkrivam se kot priseljenec, ko se soo\u010dam z nezmo\u017enostjo razumevanja jezika, ki se ga \u0161e u\u010dim, toda to izginja, ko najdem mo\u017enost komuniciranja. Na primer, \u010deprav se izvor, drama in odtujenost, ki predstavljajo tango, zdijo Evropejcu in celo nam, ki nismo do\u017eiveli tega obdobja, nerazumljivi, morda v na\u0161em primeru to nekoliko omogo\u010dajo nere\u0161eni notranji boji v na\u0161i dr\u017eavi, ki nas nenehno opominjajo na stalne razpoke, ena na plo\u010dniku in druga, compadre in cajetilla itd …<\/p>\n\n\n\n

RB:<\/strong> Seveda, rodimo se v svetu, ki je poln kolektivnih identitet, zgrajenih na kolektivnem nekega obdobja, mnoge pozabljajo na dinamiko, in tako pogosto spreminjamo identiteto, ki jo \u0161e naprej gradimo na ne\u010dem simboli\u010dnem, kar se zdi, da se nana\u0161a bolj na iznajdbo tradicije kot na lastno osebo. Prav tako vidimo, kako te kolektivne identitete spodbujajo razlike in izklju\u010denost, kjer se pogosto negativno zavra\u010da drugo osebo, in brez drugega ne obstajamo kot posamezniki, saj je prav drugi tisti, ki potrjuje na\u0161o identiteto z nasprotovanjem. \u010ce iskanje ostane samo v tej kolektivni identiteti in kasnej\u0161em zavra\u010danju drugega, se na koncu izni\u010dimo sami in\/ali identiteta postane zgolj obleka, ne na\u0161a lastna ko\u017ea. Od tod pomembnost ustvarjanja prostorov sre\u010danja, dru\u017eenja, izmenjav, razmisleka, mostov …<\/p>\n\n\n\n

DP:<\/strong> … in umetnost je neizpodbiten prostor za tak\u0161en namen.<\/p>\n\n\n\n

NM:<\/strong> Kateri so najdragocenej\u0161i nauki, ki ste se jih nau\u010dili skozi svoje izku\u0161nje? Kako te nauke vklju\u010dujete v svojo umetnost in pou\u010devanje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DP:<\/strong> Veliko bolj kot katerikoli nauk bi vam lahko na\u0161tel tiso\u010d anekdot. Najpomembnej\u0161e v tej umetnosti, tako na odru kot pri pou\u010devanju, je biti zelo iskren s tem, kar ima\u0161 dati, ta iskrenost mi daje sre\u010do in mo\u010d za soo\u010danje z novimi projekti.<\/p>\n\n\n\n

RB:<\/strong> Da, iskrenost. Prevzeti odgovornost za spoznavanje sebe, se sprejeti, prevzeti odgovornost za to, kar \u010dutimo, da lahko delimo in dajemo iz tega, kar smo.    <\/p>\n\n\n\n

Nadia Molek<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prispeli so konec leta 2021 s petimi kov\u010dki, tremi otroci in knjigami, kot na primer Borgesove \u00bbFikcije\u00ab, ter z nedokon\u010danimi zvezki s projektnimi zapiski. Z vidika belgijskega antropologa L\u00e9vi-Straussa sta Ruth in Daniela bricoleurja, ki si nenehno prizadevata urediti in smiselno oblikovati burno potovanje skozi \u017eivljenje. Opomnita nas, da je pomembno prevzeti odgovornost za spoznavanje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":709,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-703","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/703","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=703"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/703\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":711,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/703\/revisions\/711"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/709"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=703"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=703"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=703"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}