{"id":72,"date":"2023-02-19T18:53:22","date_gmt":"2023-02-19T17:53:22","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=72"},"modified":"2023-02-20T09:41:43","modified_gmt":"2023-02-20T08:41:43","slug":"daniel-brunskole-belokranjsko-srce-v-argentini","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/02\/19\/daniel-brunskole-belokranjsko-srce-v-argentini\/","title":{"rendered":"DANIEL BRUNSKOLE: Belokranjsko srce v Argentini"},"content":{"rendered":"\n

Brunskole\u2019s book, which recounts the life journey of his grandfather Alojz Brunskole, was ultimately published by the Slovenian Emigrant Association. In an interview for Rodna gruda<\/em>, he stated, \u201cI have always wanted to learn more about my grandfather. To get to know the place he came from, get acquainted with the language he spoke, to reveal more about his character. I never got to know my grandfather, but I carry around his family name. In Argentina, pronouncing the name Brunskole is nearly impossible. In my early schoolyears, teachers kept asking me about the origins of my ancestors \u2013 this happens quite frequently in Argentina to people with family names that are as difficult to pronounce as my own. Perhaps it was this fact that sparked my curiosity as a little boy and drove me to learn more about my grandfather. I suppose I have always been contemplating who we were and where we came from.\u201d<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Daniel je bil rojen v Neukenu, argentinski patagonski provinci, pred 51 leti. \u0160ele v poznih osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja je ugotovil, da bi lahko bil po rodu Slovenec.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
Z Danielom na prestavitvi knjige, 7. julija 2022, v Kulturnem centru Semi\u010d. Na steni je  projekcija Danielovega dedka Alojza Brunskoleta.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Z imenom Daniel Brunskole sem se prvi\u010d sre\u010dala leta 2017, ko sem raziskovala oblikovanje slovenske identitete v Argentini preko knji\u017eevnosti. Njegova kronika Iz Bele krajine v el \u010cako me je takoj navdu\u0161ila. Iz nje sem razkrila, da so bili priseljenci v el \u010cako ve\u010dinoma iz Bele krajine in nekateri celo pripadniki nem\u0161ke manj\u0161ine Ko\u010devarjev. \u010casa nisem izgubljala. Knjigo sem takoj delila s Slovensko izseljensko matico, da bi jo izdala kot zanimiv in izviren vir o migracijah Slovencev v Argentino.<\/p>\n\n\n\n

Daniel, pred kratkim je Zdru\u017eenje Slovenska izseljenska matica izdalo va\u0161o kroniko o priseljenskem procesu va\u0161ega dedka Alojza Brunskoleta v Argentino, iz Bele krajine v el \u010cako. Ali nam lahko na kratko opi\u0161ete vsebino?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moja knjiga je predvsem zgodovinska kronika o \u017eivljenju starega o\u010deta, ki je bi rojen in odra\u0161\u010dal v Vr\u010dicah, mestu, ki pripada ob\u010dini Semi\u010d, v Beli krajini. Od tam se je kot mladeni\u010d izselil v Las Bre\u00f1as, \u010cako. V knjigi opi\u0161em njegovo \u017eivljenjsko pot. <\/p>\n\n\n\n

 Knjigo oziroma zgodbo sem prvi\u010d opazila, ko ste jo ogla\u0161evali v Facebook skupini \u201cEslovenos y descendientes de eslovenos\u201d. Objava na Facebooku se mi je zdela zelo zanimiva, saj je nastala v kontekstu, v katerem sem kot antropologinja opazila, kako se je med potomci Slovencev v Argentini za\u010del pojavljati fenomen izdaj dru\u017einskih zgodb. Kako ste vi pri\u0161li do ideje, da objavite dedkovo biografijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Od nekdaj me je zanimalo izvedeti ve\u010d o svojem dedku, spoznati kraj, od koder je pri\u0161el, spoznati jezik, s katerim se je sporazumeval, poteze njegovega zna\u010daja. Osebno ga nisem poznal, a nosim njegov priimek. Brunskole je v Argentini skoraj neizgovorljiv priimek. V zgodnjih \u0161olskih letih me je vsak novi u\u010ditelj nenehno spra\u0161eval o poreklu mojih prednikov, nekaj, kar se ti po navadi zgodi v Argentini, ko ima\u0161 tako te\u017eko izgovorljiv priimek kot jaz. Morda je to dejstvo vzbudilo mojo radovednost in sem si kot de\u010dek \u017eelel izvedeti ve\u010d o svojem dedku. Mislim, da sem se vedno ukvarjal z vpra\u0161anjem, kdo smo, od kod prihajamo \u2026 A ideja o knjigi se je porodila predvsem takrat, ko je druga potomka iz \u010caka, Susana Simonich, zaprosila mojega bratranca, naj napi\u0161e na\u0161o dru\u017einsko zgodbo, da bi jo vklju\u010dila kot poglavje v knjigo o Slovencih v \u010caku, ki jo je \u017eelela urediti. Naloga je padla na moja ramena, saj sem imel \u017ee od malega ve\u010d smisla za pisanje. Pravzaprav sem nekaj let \u0161tudiral novinarstvo. Tako sem za\u010del raziskovati in pisati tisto, kar je na koncu rodilo mojo prvo knjigo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Z Danielom na prestavitvi knjige, 7. julija 2022, v Kulturnem centru Semi\u010d. Na steni je  projekcija Danielovega dedka Alojza Brunskoleta. Vir: arhiv Daniela Brunskoleta.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kako in kdaj ste izvedeli, da je bil va\u0161 dedek Slovenec? Ali celo Ko\u010devar? Kajti va\u0161a zgodba bogati zgodovino priseljevanja v Argentino s stali\u0161\u010da, da prvi\u010d poka\u017ee prisotnost te nem\u0161ke manj\u0161ine, naseljene na Ko\u010devskem v slovenskem obmo\u010dju.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vedeli smo le, da je bil moj stari o\u010de Jugoslovan. Ampak Jugoslavijo so takrat sestavljale Srbija, Hrva\u0161ka, Makedonija, Bosna, Hercegovina, Slovenija – kako vedeti, iz katerega dela Jugoslavije je bil dedek? Takrat sem se obrnil na teto in jo zaprosil, naj poi\u0161\u010de kak\u0161en star dokument, ki bi nam lahko dal morebitno smernico. Na\u0161la je pismo. Neka hrva\u0161ka gospa je pozneje ugotovila, da je bilo pismo v slovenskem jeziku. Prepoznamo nekaj besed, ki nam jih pomaga prevesti. V pismu je bilo napisano Semi\u010d. Tako smo odkrili, da je Slovenec. Od takrat naprej smo se lotili iskanja sorodnikov po Sloveniji. Da smo Ko\u010devarji, pa nisem vedel, dokler nisem leta 1992 pri\u0161el v Slovenijo. Takrat se je prvi\u010d zbrala cela dru\u017eina. Na tem sre\u010danju sem predvajal video, kjer sem posnel vse svoje sorodnike iz Argentine. Nekatere sem posnel tudi pred njihovimi podjetji, ki jih je ve\u010dina od nas ustanovila. Moj bratranec Hugo Brunskole, na primer, je bil v \u010caku velik distributer in sem ga snemal pred oglasom trgovine, kjer je pisalo \u00bbDistributer Brunskole\u00ab. Ko so v Sloveniji to opazili, so se vsi za\u010deli smejati. Razlo\u017eili so mi, da Brunskoleti pripadamo manj\u0161ini Ko\u010devarjev in mi povedo njihovo zgodbo.<\/p>\n\n\n\n

Zanimivo je, da so va\u0161o podjetni\u0161ko slo povezovali s komercialno tradicijo Ko\u010devarjev \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da, ta tradicija se je nadaljevala v Argentini.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Daniel pozira pred smerokazom kraja svojega dedka na zadnjem potovanju. Vir: arhiv Daniela Brunskoleta.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Zakaj se je Alojz izselil iz Slovenije?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nisem gotov, imam razli\u010dne domneve. Milim, da je moj dedek, za razliko od svojih drugih dveh bratov, za\u010del \u010dutiti, da ni imel mo\u017enosti za dru\u017ebeni in gospodarski napredek v povojni Jugoslaviji. Padec cen kmetijskih pridelkov in pomanjkanje dela so bili po vojni \u0161e izrazitej\u0161i. Morda je \u0161el, ker so Ko\u010devarji pod kraljevino Jugoslavijo zgubili svoj polo\u017eaj. Morda ker so nanj vplivali \u00bbideali Ko\u010devarjev\u00ab, torej pustolov\u0161\u010dine, odkrivanje drugih smeri.<\/p>\n\n\n\n

 In zakaj Argentina?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po prvi vojni je bila Severna Amerika zaprta za migrante slovanskega rodu,  Argentina pa je bila v gospodarskem razcvetu. Po drugi strani je v Argentini, v Las Bre\u00f1asu v \u010caku, \u017ee \u017eivel drug doma\u010din, Anton Drganc. Verjetno je bil on tisti, ki je dal podatke mojemu dedku in Antonu Drgancu, sova\u0161\u010dan, s katerim je Alojz od\u0161el. Prispela sta leta 1924.<\/p>\n\n\n\n

Zelo zanimiv se mi zdi prikaz procesa prilagajanja va\u0161ega dedka in drugih priseljencev na negostoljubno ozemlje, kot je bilo \u010cako, kjer je infrastruktura komaj obstajala. Tam priseljenci mogo\u010de ne bi pre\u017eiveli brez medsebojnega sodelovanja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da, posku\u0161al sem predstaviti njegovo pre\u017eivetje v \u010caku, povedati, kako je mojemu dedku uspelo napredovati v tak\u0161nem, od doma\u010dega povsem druga\u010dnem okolju. Ko se je dedek naselil, se ni moral samo prilagoditi novi geografiji, ampak tudi na\u010dinu obdelave zemlje. Na primer, moral se je nau\u010diti sajenja in gojenja bomba\u017ea.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Alojz Brunskole v \u010caku. Vir: osebni arhiv dru\u017eine Brunskole<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V takih obmo\u010djih je bilo \u017eivljenje priseljencev podrejeno delu in potrebi po zdru\u017eevanju za spopadanje s pre\u017eivetjem. Druga\u010de je bila izku\u0161nja Slovencev in priseljencev v mestih, kjer je nacionalni izvor zdru\u017eeval osebe, da bi si pomagali s te\u017eavami prilagajanja okolju ali pogoji v tovarnah, gradbeni\u0161tvu, pristani\u0161\u010du itd. A v knjigi omeni\u0161 tudi podru\u017enico, ki so jo priseljenci ustanovili v Las Brenasu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da, zadru\u017eni\u0161tvo je bilo v takih okoli\u0161\u010dinah bistvenega pomena kot sistem skupnega dela in skupne obrambe v te\u017ekih \u010dasih, ko se je bilo treba boriti ne le proti veleposestnikom, monopolom, tr\u017enikom in dr\u017eavni birokraciji, temve\u010d tudi proti \u0161kodljivcem, kot so kobilice ipd. Zadruga je omogo\u010dila popestritev pridelave polj\u0161\u010din na tem obmo\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e en zanimiv sociolo\u0161ki podatek, ki ga prispeva kronika, je opis zaporednih sklepanj zakonskih zvez s \u017eenskami, ki so pripadale razli\u010dnim etni\u010dnim skupinam, ter postopne asimilacije in argentinizacije generacij.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moj stari o\u010de se je poro\u010dil najprej s \u010cehinjo, nato s Hrvatico, mamo mojega o\u010deta Borisa, in nazadnje z kreolko, in to je pripeljalo do izgube maternih jezikov in izvorne kulture. V tistem obdobju argentinske zgodovine je bilo obi\u010dajno, da so se \u0161tevilni \u0161oloobvezni otroci priseljencev vklju\u010dili v \u0161olo in hitro postali Argentinci. Drugi instrument, ki ga je argentinska dr\u017eava uporabila za argentinizacijo generacij priseljencev, je bilo obvezno slu\u017eenje vojski. To so morali storiti \u0161tirje od sedmih otrok mojega dedka.<\/p>\n\n\n\n

Ali nam lahko kaj poveste o pisanju knjige? Predstavljam si, da to ni bila preprosta naloga.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ne, ni bila. O dedku na dru\u017einski ravni marsi\u010desa nismo vedeli. Vse to sem moral raziskovati. Poleg tega sem bil prisiljen \u0161tudirati zgodovino in geografijo, da bi povezal regionalno, nacionalno in svetovno zgodovino. Na ta na\u010din sem prepletel predstavitev njega, svojega dedka in njegove dru\u017eine s tem, kar se je zgodovinsko dogajalo v Sloveniji, v svetu, v Argentini in v \u010caku. Ker na koncu je to vse vplivalo na njegovo \u017eivljenje, kajne? Posku\u0161al sem se postaviti v njegovo ko\u017eo, si predstavljati, kak\u0161no je bilo slovo od njegove dru\u017eine, zakaj se je preselil … Moral sem uporabiti svojo domi\u0161ljijo, saj nisem imel podatkov iz prve roke. Pri pisanju so mi tudi pomagali na primer spomini o\u010deta Borisa Brunskoleta in drugih sorodnikov. A ve\u010dino podatkov sem moral poiskati sam. V argentinskem narodnem arhivu mi je uspelo dobiti listino s seznamom potnikov ladje. In tam sem izvedel, s kom je moj dedek potoval, po kateri poti je \u0161la ladja … Pri Centru za latinskoameri\u0161ke migracijske \u0161tudije sem izvedel, katerega leta je prispel v dr\u017eavo. Prav tako ni bilo veliko znanega, kako so minila njegova prva leta v \u010caku. Za to sem si pomagal s knjigami zgodovinarja iz \u010caka, Omarja Zenoffa. Ker se je v bistvu to, kar se je zgodilo mojemu dedku tista prva leta v Las Bre\u00f1asu, do\u017eivljali tudi drugi naseljenci.<\/p>\n\n\n\n

Predstavljam si, da vas je prevajanje in izdaja kronike v sloven\u0161\u010dini moralo oplemenititi ne le kot pisatelja. Zame kot  antropologinjo je bil va\u0161 proces potomca, ki predstavlja svojo lastno etni\u010dno pripadnost, zelo bogat.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

 Dolgo sem si \u017eelel, da bi bila moja knjiga prevedena in izdana v Sloveniji. Zelo sem vesel, da se je to zgodilo. In tudi glede prevoda knjige v sloven\u0161\u010dino sem se veliko nau\u010dil. Morali smo ga prilagoditi slovenski javnosti. Na va\u0161 uredni\u0161ki predlog sem ga precej sintetiziral. Zanimala vas je tudi moja zgodba kot vnuka, ki zgradi dedkovo zgodbo. Bolj sem se moral vklju\u010diti kot pripovedovalec, \u010desar v knjigi v \u0161pan\u0161\u010dini prakti\u010dno nisem naredil. Potem sem moral raz\u0161iriti na argentinsko tradicijo in obi\u010daje, na na\u0161o zgodovino. Resni\u010dno cenim to izku\u0161njo. Zelo sem hvale\u017een vsem, ki ste sodelovali pri tem procesu: Zdru\u017eenju Slovenska izseljenska matica, dr. Borisu Jesihu in Jasmini Ili\u0107, vam, ki ste mi pomagali pri urejanju besedila. Tudi Tonetu Plutu, ki nas je v Semi\u010du 7. julija razveselil s starimi pesmimi Ko\u010devarjev. Kulturnemu centru, ki nam je dal prostor za predstavitev knjige.<\/p>\n\n\n\n

Hvala lepa za pogovor, Daniel.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z veseljem.<\/p>\n\n\n\n

Nadia Molek<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Tone Plut v kulturnem domu igra stare pesmi Ko\u010devarjev. Vir: arhiv Daniela Brunskoleta<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Brunskole\u2019s book, which recounts the life journey of his grandfather Alojz Brunskole, was ultimately published by the Slovenian Emigrant Association. In an interview for Rodna gruda, he stated, \u201cI have always wanted to learn more about my grandfather. To get to know the place he came from, get acquainted with the language he spoke, to […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":83,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-72","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":119,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72\/revisions\/119"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=72"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=72"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}