{"id":738,"date":"2024-04-29T05:54:58","date_gmt":"2024-04-29T03:54:58","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=738"},"modified":"2024-04-29T05:54:58","modified_gmt":"2024-04-29T03:54:58","slug":"tina-kraker-chai-japonska-jo-je-ocarala-za-vedno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2024\/04\/29\/tina-kraker-chai-japonska-jo-je-ocarala-za-vedno\/","title":{"rendered":"Tina Kraker Chai: Japonska jo je o\u010darala \u2013 za vedno"},"content":{"rendered":"\n

Tina Kraker Chai se je po srednji \u0161oli odlo\u010dila za \u0161tudij japonologije na Univerzi v Ljubljani. \u00bbPravzaprav je bila moja prva \u017eelja arhitektura, ampak ker nisem naredila sprejemnega izpita, sem to vzela kot znak, da arhitektura pa\u010d ni zame,\u00ab je v pogovoru za Rodno grudo povedala Tina. Njena druga \u017eelja je bila japonologija in filozofija na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Tina z dru\u017eino \u017eivi v Tokiu, dela v turizmu in je po trinajstih letih \u017eivljenja na Japonskem spoznala, da le-te ne \u017eeli zapustiti.<\/h1>\n\n\n\n

\u00bbJaponska me je pritegnila, ker sem se \u017ee od malega rada u\u010dila tujih jezikov, japon\u0161\u010dina pa je \u010disto druga\u010dna od indoevropskih jezikov, ki nas v Sloveniji obkro\u017eajo, in tudi pi\u0161ejo povsem druga\u010de – in to kar s pismenkami! Zanimalo me je tudi, kako ljudje \u017eivijo tam “na drugi strani sveta”. Po pravici povedano, takrat, ko sem se odlo\u010dala za \u0161tudij, nisem prav veliko vedela o Japonski, sem si pa zadala kot izziv nau\u010diti se in izvedeti ve\u010d.\u00ab<\/h1>\n\n\n\n

Kulinarika, festivali, cveto\u010de \u010de\u0161nje \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Med \u0161tudijem je \u0161la sogovornica na enoletno izmenjavo v Tsukubo, kjer jo je Japonska dokon\u010dno o\u010darala s svojo kulinariko, festivali, cveto\u010dimi \u010de\u0161njami, prijaznimi ljudmi \u2026 \u00bbTukaj je vse povezano s sezono ali pa letnim \u010dasom. Spomladi vsi pri\u010dakujejo cveto\u010de \u010de\u0161nje, vse je okra\u0161eno v tem slogu in prodajajo vse mogo\u010de stvari v ne\u017eno roza barvah za piknike pod \u010de\u0161njami,\u00ab pove sogovornica. Poleti se ve, da je to \u010das festivalov in pozno poleti ognjemetov. Jesen je \u010das rde\u010de obarvanih listov japonskega javorja in sladkega krompirja. Potem se \u017ee bli\u017ea novo leto s svojimi obi\u010daji in navadami. Vmes je \u0161e cel kup japonskih praznikov, vstopajo pa tudi za njih novi, kot so valentinovo, no\u010d \u010darovnic ali bo\u017ei\u010d. \u00bbPrepri\u010dana sem, da so ti prazniki in sezone v\u010dasih vsiljeni kot marketin\u0161ka poteza, ampak vseeno vsakdanje \u017eivljenje naredijo nekoliko bolj pestrej\u0161e in zanimivej\u0161e.\u00ab pove Tina.<\/p>\n\n\n\n

Kljub naravni katastrofi odlo\u010dena za odhod<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po kon\u010dani enoletni izmenjavi na Japonskem se je vrnila v Slovenijo, ker je morala dokon\u010dati \u0161tudij in napisati diplomsko nalogo, \u00bb \u2026 vendar sem se \u017ee zelo kmalu odlo\u010dila, da se po diplomi vrnem na Japonsko,\u00ab dodaja. \u00bbNa mojo nesre\u010do in nesre\u010do mojih star\u0161ev sem diplomirala ravno leta 2011, ko je Japonsko prizadel velik potres, tsunami in z njima povezana jedrska nesre\u010da v Fukushimi. Diplomirala sem februarja, nesre\u010da se je zgodila marca, maja pa sem \u017ee letela v Tokio. Moje star\u0161e je grozno skrbelo, ampak jaz sem bila \u017ee dolgo odlo\u010dena in nisem hotela ve\u010d odla\u0161ati z odhodom.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Vo\u017enja z vlakom \u2013 pomemben del prostega \u010dasa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbKo sem med \u0161tudijem na Japonskem prvi\u010d obiskala Tokio, sem bila kar precej \u0161okirana nad mno\u017eico ljudi. Takrat sem od nekoga sli\u0161ala, da ve\u010dje postaje vsakodnevno obi\u0161\u010de dva milijona ljudi, torej pribli\u017eno toliko, kot je vseh Slovencev. Take \u0161tevilke so bile meni cisto nedoumljive, saj v Sloveniji kaj tak\u0161nega ni mogo\u010de,\u00ab sogovornica strne svoje prve vtise o ogromnem Tokiu. \u00bbTudi na to, kak\u0161na gne\u010da je lahko na vlaku ob jutranjih in ve\u010dernih urah, se mi je ni zdelo mogo\u010de navaditi. Pa sem se v vseh letih navadila vsega tega! Nau\u010dila sem se, na kateri vagon je najbolje vstopiti in tudi, da ni dobro stati blizu vrat, ker te reka ljudi kar odnese, kamorkoli \u017ee hitijo.\u00ab Vlaki so po Tokiu naju\u010dinkovitej\u0161i na\u010din prevoza, saj te pripeljejo hitro in brez zastojev, kamor \u017eeli\u0161. Na vlaku pa tudi lahko bere\u0161, pi\u0161e\u0161, igra\u0161 igre na telefonu, si dopisuje\u0161 s prijatelji \u2026 \u010cesa takega ob vo\u017enji avtomobila ni mogo\u010de po\u010deti. \u00bbTako da vo\u017enja z vlakom zame ni izgubljeni \u010das, ampak pomemben del mojega prostega \u010dasa.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Aktivnost v skupnosti je temelj uspe\u0161nega sobivanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbZa vklju\u010ditev v japonsko dru\u017ebo je pomembno ravno to: biti del dru\u017ebe,\u00ab pravi Tina. \u00bbS tem mislim, da je treba biti del skupnosti, ki je lahko \u0161ola, slu\u017eba ali pa tudi kak\u0161ni kro\u017eki, te\u010daji ali druge dejavnosti. \u010de se z nekom sre\u010duje\u0161 vsakodnevno, je la\u017eje navezati stike. \u010ce se nekdo udele\u017euje taksnih aktivnosti, kjer so prisotni samo drugi izseljenci, se bo te\u017eko zares vklju\u010dil v japonsko dru\u017ebo,\u00ab pove sogovornica. V pravi japonski dru\u017ebi pa je pomembno tudi aktivno sodelovati in doprina\u0161ati svoj del k skupnosti, ne samo biti prisoten. \u00bbNa za\u010detku bivanja tukaj nisem mogla razumeti te mentalitete skupnost, zdaj je \u017ee la\u017eje. Z mo\u017eem sva oba ne-Japonca, tako da se mi zdi, da sva se zares za\u010dela vklju\u010devati \u0161ele, ko je starej\u0161i otrok za\u010del hoditi v vrtec in je bilo treba sodelovati pri raznih aktivnostih in dnevno komunicirati z vzgojiteljicami in z drugimi star\u0161i.\u00ab V osnovni \u0161oli morajo star\u0161i tudi veliko sodelovati z aktivnostmi, kot je na primer skrb pri varnosti na cesti. Dvakrat na leto je vsaka dru\u017eina teden dni de\u017eurna, da zjutraj otrokom pomaga \u010dez cesto. \u00bbNa za\u010detku se mi je to zdelo stra\u0161no trapasto – pa saj jaz res nimam \u010dasa za tak\u0161ne nepomembne opravke! Ampak sem vseeno opravila svojo nalogo, ker se nisem hotela izpostaviti kot tista \u010dudna tujka, ki ne sledi dru\u017ebenim pravilom. Bolj kot sem razmi\u0161ljala o tem zame nenavadnem opravku, bolj smiselno se mi je zdelo. Najprej sem pomislila: \u010de bi se vsak \u017eelel izogniti temu, potem bi vsak lahko na\u0161el kak\u0161en izgovor in ne bi bilo ni\u010d z varnostjo na poti v solo. Drugi\u010d pa, kaj je pa sploh lahko \u0161e pomembnej\u0161e od varnosti otrok? \u010ce z mojo skromno pomo\u010djo dveh tednov na leto prepre\u010dimo vsaj eno prometno nesre\u010do, je to vredno vsake sekunde mojega \u010dasa. Tako da zdaj z veseljem opravljam to nadvse pomembno nalogo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Slovenska skupnost v Tokiu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot pove Tina, se Slovenci dobivajo v Tokiu nekajkrat na leto. Kak\u0161nih deset let deluje Slovensko-japonska prijateljska skupina. \u00bbNekaj nas je takih, ki smo \u017ee dolgo tu, nekateri pridejo na Japonsko samo za nekaj let, v\u010dasih tudi kak\u0161ni \u0161tudentje. Dobrodo\u0161li pa so vsi, ki imajo kakr\u0161ne koli stike ali pa zanimanje za Slovenijo – ni nujno, da so ravno Slovenci. Nazadnje smo skupaj praznovali pod japonskimi \u010de\u0161njami, ki na tisti dan \u017eal \u0161e niso vzcvetele, nekajkrat smo praznovali martinovo (s slovenskim vinom, seveda), nekajkrat smo \u0161li skupaj na pohod,\u00ab sogovornica opi\u0161e slovensko skupnost v Tokiu. Trenutno se pogovarjajo, da bi imeli kak\u0161ne aktivnosti v slovenskem jeziku za otroke, ki jih je nekaj v podobni starostni skupini. \u00bbVedno je lepo sre\u010dati tudi druge in poslu\u0161ati, kaj po\u010dnejo in kako se spopadajo z razli\u010dnimi izzivi. Ni nas pa prav veliko, verjetno zato, ker je Slovenija res kar dale\u010d od Japonske.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

U\u010ditelji na Japonskem bolj spo\u0161tovani kot v Sloveniji<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sprva je Tina pou\u010devala angle\u0161\u010dino, pribli\u017eno dve leti, ker je bilo to takrat, kot pravi, najla\u017eje delati nekomu, ki je tujec in se brez kak\u0161nih delovnih izku\u0161enj. U\u010dila je odrasle in tudi otroke, predvsem posamezno ali pa v manj\u0161ih skupinah. \u00bbTakrat sem imela ob\u010dutek, da je u\u010diteljski poklic na Japonskem bolj spo\u0161tovan kot v Sloveniji, saj so me u\u010denci vedno z zanimanjem poslu\u0161ali in spra\u0161evali glede jezika ali pa tudi \u017eivljenja v tujini, ali kot oni pravijo kaigai ali \u010dez morje.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kariera v turizmu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po dveh letih se je Tini odprla mo\u017enost dela za Slovensko turisti\u010dno Organizacijo, \u00bb \u2026 za kar sem \u0161e danes izjemno hvale\u017ena, saj mi je ta slu\u017eba odprla pot za kariero v turizmu, po kateri stopam \u0161e danes.\u00ab Kot predstavnica nacionalne turisti\u010dne organizacije je promovirala slovenski turizem na Japonskem, ob\u010dasno pa se je udele\u017eevala tudi sejmov v Koreji in na Kitajskem. \u00bbS predstavniki drugih dr\u017eav smo nekajkrat prepotovali celo Japonsko in imeli predstavitve na\u0161ih dr\u017eav po razli\u010dnih mestih. Spominjam se, da smo na neki predstavitvi govorili o zna\u010dilnih jedeh iz svojih dr\u017eav, potem smo se pa kar malo za\u010dudeno pogledali, ker so bile nekatere jedi, \u201czna\u010dilne prav za na\u0161o dr\u017eavo\u201d, \u201czna\u010dilne\u201d tudi za kak\u0161no drugo dr\u017eavo ali dve,\u00ab pove sogovornica. Poleg predstavitev o Sloveniji je takrat veliko delala na anga\u017eiranju novinarjev in snemanj oddaj v Sloveniji. \u00bbNajbolj sem ponosna na deset strani dolgo objavo v reviji japonske letalske dru\u017ebe, njeno naslovnico pa je krasila slika Velike Planine.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Po treh letih je Tina Kraker Chai zamenjala slu\u017ebo in se odlo\u010dila delati za podjetje, ki je tur operater za Japonsko, torej organizirajo vse potrebno za turiste, ki pridejo v to dr\u017eavo. \u00bbPo pandemiji \u0161tevilo turistov \u017ee drugo leto nara\u0161\u010da, tako da smo kar precej zaposleni. Najbolj priljubljeno obdobje za obisk Japonske je ravno zdaj, spomladi, in potem \u0161e septembra, oktobra. Poletja so vro\u010da in vla\u017ena, zime pa so sicer tudi lepe, son\u010dne, vendar ne sne\u017ei, vsaj v okolici Tokia ne.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbZa\u010dasno\u00ab postane \u00bbza zmeraj\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Med bivanjem na Japonskem se je Tina poro\u010dila s partnerjem, ki ga je spoznala \u017ee med \u0161tudijsko izmenjavo in imata zdaj dva otroka. \u00bbV bistvu sva vedno mislila, da bova na Japonskem le za\u010dasno in da se bova neko\u010d preselila morda nazaj v Slovenijo ali pa v njegovo rodno Malezijo, ali pa mogo\u010de celo kam drugam. Potem pa sva se vsaki\u010d odlo\u010dila ostati na Japonskem zaradi moje ali pa njegove dobre slu\u017ebe. Morda se vam bo zdelo nenavadno, ampak sem \u0161ele nedavno, po 13 letih bivanja tukaj, sprejela dejstvo, da, kot ka\u017ee, ne bomo \u0161li nikamor in da tudi ne \u017eelimo ve\u010d nikamor drugam, ker smo si tu ustvarili dom.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e \u017eivljenje tu je udobno in varno, s precej urejeno dru\u017ebo. Seveda imata vsaka dru\u017eba in vsaka dr\u017eava tudi svoje pomanjkljivosti, kar opazi\u0161 \u0161ele potem, ko se iz nje izseli\u0161. Ampak zaenkrat selitve kam drugam v tem trenutku nimamo v na\u010drtu.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv T. K. C.<\/p>\n\n\n\n

 <\/h1>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tina Kraker Chai se je po srednji \u0161oli odlo\u010dila za \u0161tudij japonologije na Univerzi v Ljubljani. \u00bbPravzaprav je bila moja prva \u017eelja arhitektura, ampak ker nisem naredila sprejemnega izpita, sem to vzela kot znak, da arhitektura pa\u010d ni zame,\u00ab je v pogovoru za Rodno grudo povedala Tina. Njena druga \u017eelja je bila japonologija in filozofija […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":744,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-738","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/738","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=738"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/738\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":745,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/738\/revisions\/745"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/744"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=738"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=738"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=738"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}