{"id":752,"date":"2024-04-29T06:05:07","date_gmt":"2024-04-29T04:05:07","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=752"},"modified":"2024-04-29T06:05:07","modified_gmt":"2024-04-29T04:05:07","slug":"celje-s-spostovanjem-preteklosti-v-prihodnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2024\/04\/29\/celje-s-spostovanjem-preteklosti-v-prihodnost\/","title":{"rendered":"Celje: s spo\u0161tovanjem preteklosti v prihodnost"},"content":{"rendered":"\n

Zadnji junijski konec tedna bo v Celju, kne\u017ejem mestu, potekala prireditev Dobrodo\u0161li doma, tradicionalno sre\u010danje slovenskih izseljencev v domovini. O mestu, njegovih znamenitostih in ljudeh smo se pogovarjali z <\/strong>dr. Bojanom Cvelfarjem,  vodjo Oddelka za dru\u017ebene dejavnosti na Mestni ob\u010dini Celje.<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Malo politi\u010dne emigracije, ekonomska predvsem v Nem\u010diji<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbNatan\u010dnih podatkov, koliko Slovencev se je izselilo z obmo\u010dja mesta Celje ali Savinjske regije, \u017eal nimamo. Zagotovo pa so tudi predniki z na\u0161ega obmo\u010dja odhajali v tujino tako iz ekonomskih kot politi\u010dnih razlogov. Kar zadeva zgodnej\u0161e valove izseljencev konec 19. in v za\u010detku 20. stoletja, zagotovo ne v tolik\u0161nem \u0161tevilu kot iz takratne Kranjske. Pa tudi po drugi svetovni vojni se je z na\u0161ega obmo\u010dja izseljevalo manj ljudi kot iz drugih predelov Slovenije \u2013 politi\u010dnih emigrantov je bilo z nem\u0161kega okupacijskega obmo\u010dja veliko manj kot pa npr. z Dolenjske. Zaradi ekonomskih razlogov pa so se tukaj\u0161nji ljudje raje odlo\u010dali za zdomstvo, predvsem v Nem\u010diji,\u00ab sogovornik odgovarja na vpra\u0161anje kdaj in koliko so se Slovenci z obmo\u010dja celjske ob\u010dine ali regije izseljevali in kam jih je vodila pot.<\/p>\n\n\n\n

Kaj morate videti v Celju?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po Cvelfarjevih besedah je na prvem mestu Celjski grad \u2013 po povr\u0161ini najve\u010dji slovenski grad na vzpetini nad mestom, ki ponuja tudi pre\u010dudovit pogled na Celje in Celjsko kotlino. Nujno si je tudi ogledati Mesto pod mestom \u2013 ostaline rimske Celeie z najbolje ohranjeno rimsko cesto dale\u010d naokoli. Pa Fotografski atelje Pelikan z edinstvenim steklenim fotografskim ateljejem. V zadnjem \u010dasu pa v Celju intenzivno obujamo spomin tudi na svetovno popotnico in pisateljico Almo Karlin.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Dedi\u0161\u010dinski turizem podaja roko nosilnim produktom destinacije<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbCelje je v preteklosti stavilo predvsem na dedi\u0161\u010dinski turizem \u2013 torej svojo slavno zgodovino. S pravkar sprejeto novo strategijo razvoja turizma bomo poleg tega namenjali ve\u010d pozornosti kot do sedaj nosilnim produktom destinacije, kot so kulturni in mestni oddih, gastronomija ter poslovni in sejemski turizem. Razvijali pa bomo tudi podporne produkte, kot so outdoor, \u0161portni turizem in workation. <\/a>Hkrati bomo posku\u0161ali Celje kot destinacijo za enodnevni obisk spremeniti v destinacijo za no\u010ditve, veliko pozornosti pa \u017ee sedaj namenjamo tudi dru\u017einskemu turizmu, kjer prednja\u010dijo turisti\u010dne znamenitosti, kot sta denimo Hermanov brlog, edini otro\u0161ki muzej v Sloveniji, ter Tehnopark Celje. S spo\u0161tovanjem do preteklosti zremo v prihodnost,\u00ab poudarja sogovornik.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbZeleno\u00ab mesto<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Celje je \u010detrto najve\u010dje slovensko mesto, ki pa je kljub temu ohranilo veliko zelene narave. \u00bbMesto ima izjemno sre\u010do, da ima v svoji neposredni bli\u017eini \u017ee stoletja v lasti obse\u017ene gozdove. Zato so zaslu\u017eni na\u0161i predniki, ki so z gozdom dobro gospodarili, ga \u0161irili, urejali in tak\u0161na je usmeritev tudi v prihodnje. Pravkar smo sredi urejanja novih grajskih poti, pona\u0161amo se z najve\u010djo in zelo dobro obiskano drevesno hi\u0161o v dr\u017eavi. Velik privilegij je imeti tako blizu mesta toliko mo\u017enosti za sprehode v naravi,\u00ab pojasnjuje Cvelfar. Sicer pa k obisku, predvsem v poletnih mesecih, kar kli\u010de najve\u010dje umetno jezero v Sloveniji \u0160martinsko jezero, skozi vse leto pa priljubljena izletni\u0161ka to\u010dka Celjska ko\u010da s pustolovskim parkom, pozimi pa tudi odli\u010dno urejenim smu\u010di\u0161\u010dem.<\/p>\n\n\n\n

Mestno jedro z bogato zgodovinsko in kulturno dedi\u0161\u010dino<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V starem mestnem jedru se obiskovalec prakti\u010dno na vsakem koraku lahko sre\u010da z bogato in zanimivo zgodovinsko in kulturno dedi\u0161\u010dino. Zanimivo je opazovati ostanke srednjeve\u0161kega obzidja s \u0161tirimi dobro ohranjenimi obrambnimi stolpi. Oba muzeja, Pokrajinski muzej in Muzej novej\u0161e zgodovine, ponujata zanimive razstave in izjemne muzejske zbirke. Celjski dom (nekdanja Nem\u0161ka hi\u0161a) in Narodni dom (sedanji sede\u017e ob\u010dine) pri\u010data o nekdanjem mo\u010dnem rivalstvu med nem\u0161kim in slovenskim \u017eivljem v mestu. Sicer pa obe veli\u010dastni stavbi ponujata tudi bogat program razli\u010dnih kulturnih prireditev v mestu. V toplej\u0161ih mesecih se veliko dogaja na prostem, po trgih in ulicah, mestni vrve\u017e pa bogati tudi raznovrstna gostinska ponudba.<\/p>\n\n\n\n

Izjemno bogata dedi\u0161\u010dina najvplivnej\u0161e plemi\u0161ke dru\u017eine na Slovenskem<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Celjani so zelo ponosni na Celjske grofe (od 1436 dr\u017eavni knezi), v prvi polovici 15. stoletja eno najvplivnej\u0161ih evropskih plemi\u0161kih rodbin, ki je poleg zelo iznajdljivih mo\u0161kih \u010dlanov rodbine dala tudi dve kraljici \u2013 poljsko Ano ter mad\u017earsko, \u010de\u0161ko in nem\u0161ko kraljico Barbaro. Celjski so namre\u010d s premetenimi dednimi pogodbami in prera\u010dunljivimi poro\u010dnimi zvezami vztrajno pridobivali ozemlja na obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije, Avstrije, Mad\u017earske, Slova\u0161ke in Hrva\u0161ke ter s tem tudi svoj vpliv. \u00bbSicer pa priporo\u010dam ogled \u010dudovite stalne razstave o na\u0161i slavni rodbini v Pokrajinskem muzeju Celje. Izjemno \u010dast nam je, da tri zlate zvezde, ki so jih Celjski v svoj grb prevzeli od Vovbr\u0161kih grofov in so tudi simbol mesta, danes krasijo slovenski nacionalni grb,\u00ab pove sogovornik.<\/p>\n\n\n\n

Celje z okolico ponuja \u0161tevilna do\u017eivetja <\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dr. Bojan Cvelfar na tem mestu izpostavi le Tehnopark, ki le\u017ei v samem mestnem sredi\u0161\u010du in ponuja nepozabna do\u017eivetja za vse generacije. Poleg stalnih znanstveno-tehnolo\u0161kih do\u017eivetij pripravljajo tudi razli\u010dne \u0161olske programe, delavnice, tudi kuharske te\u010daje Cele kuha \u2026 V aprilu je denimo potekal Festival robotike in umetne inteligence. \u00bbSicer pa smo v minulem letu za\u010deli pripravljati kar nekaj novosti \u2013 12. oktobra smo prvi\u010d organizirali Maksimilijanov dan, tedaj namre\u010d goduje sv. Maksimilijan Celjski, \u0161kof in mu\u010denec, zavetnik Celja in sozavetnik \u0160kofije Celje. Malo je mest, ki se lahko pohvalijo s svojim zavetnikom. Na\u0161e Celje sodi mednje,\u00ab pove sogovornik. Namen Maksimilijanovega dne je ozave\u0161\u010danje o izjemnem zgodovinskem dejstvu, ki je gradnik kolektivne identitete mesta, a obenem premalo znan in prepoznan. \u00bbOb tem smo pripravili ve\u010d kulinari\u010dnih dogodkov pod imenom Okusi Celja, intenzivno smo za\u010deli ponujati razli\u010dne izkustvene programe tudi na podro\u010dju \u0161porta, kjer prednja\u010di kolesarski turizem. Skratka, v Celju zagotovo nikomur ne bo dolg\u010das.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Izseljenci, dobrodo\u0161li v Celju!<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u017delimo, da bi se slovenski izseljenci v Celju po\u010dutili zares doma. Po najbolj\u0161ih mo\u010deh se bomo potrudili, da bo temu tako. Na\u0161a pregovorna gostoljubnost bo zagotovo pripomogla k temu, da se bodo izseljenci v na\u0161em \u010dudovitem mestu odli\u010dno po\u010dutili ter se morda sami, z dru\u017eino ali prijatelji \u0161e kdaj vrnili k nam. Sicer pa sem tudi sam kot direktor Arhiva Republike Slovenije imel prilo\u017enost obiskati kar nekaj na\u0161ih izseljenskih dru\u0161tev. Pri vseh obiskih sem naletel na sr\u010dne in izjemno narodno zavedne ljudi. Nikakor pa ne smemo tudi pozabiti na ogromno anga\u017eiranost na\u0161ih izseljencev za priznanje na\u0161e dr\u017eave v za\u010detku 90. let. Torej, dragi izseljenci, dobrodo\u0161li doma, dobrodo\u0161li v Celju,\u00ab poudarja dr. Bojan Cvelfar.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: Matja\u017e Jambri\u0161ko, Rok De\u017eelak, Bojan Plev\u010dak, Nata\u0161a \u017dmaher<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zadnji junijski konec tedna bo v Celju, kne\u017ejem mestu, potekala prireditev Dobrodo\u0161li doma, tradicionalno sre\u010danje slovenskih izseljencev v domovini. O mestu, njegovih znamenitostih in ljudeh smo se pogovarjali z dr. Bojanom Cvelfarjem,  vodjo Oddelka za dru\u017ebene dejavnosti na Mestni ob\u010dini Celje. Malo politi\u010dne emigracije, ekonomska predvsem v Nem\u010diji \u00bbNatan\u010dnih podatkov, koliko Slovencev se je izselilo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":754,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-752","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-lepote-slovenije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/752","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=752"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/752\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":762,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/752\/revisions\/762"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/754"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=752"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=752"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=752"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}