Zadruga GORIŠKA MOHORJEVA

  • Naslov: Travnik /Piazza Vittoria 25, 34170 Gorica
  • Tel: 00 39 0481 53 31 77
  • Fax: 00 39 0481 548276
  • E-mail:
  • Spletna stran: http://www.noviglas.eu
  • Predsednik: dr. Damjan Paulin
  • Datum ustanovitve: 1993-01-14
  • Število članov: 33
  • Druge aktivnosti:

    upravljanje občinske knjižnice v Števerjanu.

  • Opis:

    Zadruga Goriška Mohorjeva je bila ustanovljena leta 1993 z namenom, da usklajuje na organizacijskem, finančnem, poslovnem in fiskalnem področju delovanje že prej obstoječih dejavnosti, predvsem na založniškem in publicističnem področju. Njene sestavne enote so: tednik NOVI GLAS, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in mesečnik za otroke PASTIRČEK. Zadruga Goriška Mohorjeva izdaja tudi stenski koledar NAŠ KOLEDAR in upravlja občinsko knjižnico v Števerjanu.
    TEDNIK NOVI GLAS je nastal z združitvijo dveh slovenskih tednikov, Novega lista iz Trsta in Katoliškega glasa iz Gorice.
    Prvi izvod Novega glasa je izšel 11. januarja leta 1996. Tednik Novi glas je nastal zaradi racionalizacije stroškov, osebja in zato, da bi z združenimi močmi pripravili bogatejši tednik, ki bi lahko “pokrival” vse dogodke iz naše dežele in bližnje Slovenije ter seveda najvažnejše mednarodne dogodke.
    Tednik Novi glas je deželnega značaja, v uredništvu pa skušajo “pokrivati” tudi stvarnost v Beneški Sloveniji in na avstrijskem Koroškem.
    V ustanovnem dokumentu tednika je zapisano, da mora tednik Novi glas ostati zvest slovenstvu in ga gojiti, demokraciji, vse pa naj bo prežeto s krščanskim etosom.
    Pri tedniku se trudijo, da bi poleg informativnih zapisov objavljali tudi formativne vsebine, kot je vloga tednika tudi izrazita pri formaciji mladih časnikarjev in sodelavcev.
    Uredništvo tednika je v Gorici, na Travniku 25, poduredništvo pa v Trstu, ul. Donizetti 3. Časopis se tiska v 2.050 izvodih in je namenjen bralcem v naši deželi, Sloveniji, na Koroškem, v raznih državah Evrope in tudi drugod po svetu. Izhaja na 16 straneh v barvah, nekaj številk je na 20 straneh.
    GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA je bila ustanovljena leta 1923 z nadškofijskim dekretom 17. novembra, leta 1924 pa je v predbožičnem času med svoje člane že razposlala svojo prvo knjižno zbirko s Koledarjem za leto 1925.
    Tradicija mohorjevk, tj. knjižne zbirke skupno s Koledarjem, ki izide vsako leto pred božičnimi prazniki, se v vseh teh letih skoraj nepretrgano nadaljuje. Le v času najhujšega fašističnega pritiska je bilo njeno delovanje nekoliko okrnjeno in podvrženo strogi cenzuri.

    Med najpomembnejša dela Goriške Mohorjeve družbe brezdvomno lahko prištevamo 20-letno izhajanje Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki je izhajal v snopičih od leta 1973 do 1993 in je najobsežnejše tovrstno delo.
    Od leta 1990 izhaja v letni knjižni zbirki, ki po dolgoletni tradiciji vsebuje poleg Koledarja še literarno delo (nekdanje večernice) in mladinsko delo ali praktični priročnik, tudi zgodovinska študija iz zbirke Naše korenine, namenjena odkrivanju naše polpretekle zgodovine.
    Goriška Mohorjeva družba je danes prisotna tako na slovenskem trgu (v Sloveniji jo zastopa Mohorjeva družba Celje) kot v italijanskih knjigarnah, predvsem v naši Deleži. Letno izdaja približno 8 – 10 knjig. Z deli v italijanščini želi približati našim italijanskim sosedom bogastvo slovenske, zlasti naše primorske kulturne ustvarjalnosti; z domoznansko zbirko Naše korenine se posveča odkrivanju krajevne primorske zgodovine; z vrsto otroških in mladinskih izdaj, predvsem zamejskih piscev in ilustratorjev, nagovarja našo osnovnošolsko in srednješolsko mladino; z deli na leposlovnem področju pa je vsebolj pozorna do zamejskih literarnih ustvarjalcev, saj so uspešnice zadnjih let, ki so vzbudile veliko zanimanja tudi v matični domovini, prav dela mladih ali še nepoznanih primorskih avtorjev.
    MESEČNIK za otroke PASTIRČEK je zagledal luč sveta v prvem šolskem letu po drugi svetovni vojni kot dopolnilo nezadostnim slovenskim osnovnošolskim učbenikom. Pastirček je živo prisoten v slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini, saj ga šolniki in šolarji uporabljajo neprekinjeno že 61. leto pri pouku in verouku. Pastirčka bere in z njim aktivno sodeluje 92% vseh osnovnošolskih otrok z Goriške in skoraj toliko s Tržaške in Benečije. Mimogrede povedano: več kot 50% naročnikov Pastirčka iz F-Jk odgovori vsak mesec s spisom, pesmico, risbico ali odgovori na razne kvize in dopolnila.
    Revija Pastirček goji občečloveške in seveda slovenske vrednote, kot so jezik, kultura, izročilo, navade in običaji, slovenska prisotnost v zamejstvu itd.; istočasno pa je tudi izraz slovenskih piscev in ilustratorjev za najmlajše člane slovenske narodne skupnosti v Italiji. Večina odraslih oblikovalcev revije ima vsakodneven stik z otroki-bralci.
    Pastirček nagovarja in uči najmlajše bralce k skromnosti in vrednotam, kot so poštenje, dobrota, vestnost in marljivost, nenazadnje tudi lepo obnašanje in varovanje kulturne in naravne dediščine in je tudi zato tiskan na naravi prijaznem papirju. Uredniška politika je široka, sicer zavezana slovenstvu, a dovolj odprta, da nagovarja tudi otroke iz narodnostno mešanih zakonov, kar je izjemnega pomena. Posebno mesto ima v reviji Pastirček gojenje in popravljanje najpogostejših napak pri uporabi materinščine na nevsiljiv in prijazen način, kot je tudi v reviji dovolj prostora, da malčki lahko sami soustvarjajo revijo.
    Letno izide 10 številk revije na 32 straneh, od katerih jih je več kot polovica v barvah. Tiska se v 1.200 izvodih.
    Poleg rednega mesečnega izhajanja, uredniki skrbijo tudi za Pastirčkovo knjižnico. V tej zbirki je Pastirček poslal med otroke že 22 knjig.
    Vsako leto pa se veliki in mali Pastirčkovi prijatelji srečajo na Pastirčkovem dnevu.
     

  • Koledar srečanj:

    Redna srečanja Upravnega odbora Zadruge.


Nazaj na seznam