ZSŠDI - Združenje slovenskih športnih društev v Italiji

  • Naslov: ul. Cicerone 8, 34133 TRST; Korzo Verdi 51/int., 34170 Gorica
  • Tel: 00 39 040 63 56 27 t
  • Fax: 0039 040 372 3854 Tr
  • E-mail naslovi:
  • b class="label">Spletne strani: http://www.slosport.org
  • http://www.zssdi.it
  • Predsednik: Jurij Kufersin
  • Datum ustanovitve: 1970-12-08
  • Število članov: 57 športnih društe
  • Druge aktivnosti:

    Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je krovna organizacija na področju športa in združuje vsa športna društva slovenske manjšine v Italiji. ZSŠDI vodi stike z organizacijami znotraj manjšine in v odnosu z oblastmi in športnimi organizmi tako v Italiji kot v Sloveniji, sestavlja usmerjevalne in programske načrte, koordinira in usmerja delovanje članic, nudi strokovno pomoč (pravna, davčna, upravna) članicam, skrbi za kadrovanje, izdaja razne publikacije, prireja športne manifestacije, itd.

  • Opis:

    Korenine zamejskega športnega gibanja segajo v polovico prejšnjega stoletja in sicer z nastankom Sokolskega gibanja, preko ustanovitve prvih društev in, posledično, ustanovitve našega predhodnika, Udruženja slovanskih športnih društev v Italiji, ki je bilo s prihodom fašizma ukinjeno. Po drugi svetovni vojni se je začelo obujanje dejavnosti, ki je prineslo obnovitev oz. ustanovitev številnih slovenskih športnih društev.
    Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bilo ustanovljeno leta 1970, povezuje vsa slovenska športna društva v Italiji, ne glede na teritorij, na politično ali versko prepričanje njegovih članov, na številčnost ali na panogo, ki jo gojijo. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je organ, ki usmerja, koordinira in pomaga društvom pri izvajanju programov. Zaradi specifičnosti problematike, je dejavnost prilagojena glede na teritorij in nadalje glede na športno panogo. Športno gibanje se je med Slovenci v Italiji uveljavljalo vseskozi, razvijalo se je vzporedno z evropskimi telesnokulturnimi tokovi in je vedno našlo plodna tla med našimi ljudmi.
    Šolstvo, gledališče, radio, danes tudi slovenska televizija, dnevni tisk, bogata revijalnost: vse to daje srčni ton našemu manjšinskemu vsakdanu. Med tem izjemno bogatim svetom čiste kulture, šolo in družini je razpet tudi svet slovenskega športa v Italiji, ki je po svoji vsebini nekaj posebnega, atipičnega za državo, v kateri živimo in kar ni primerljivo s sorodnim svetom v matični domovini. Tudi naš šport je namreč nositelj kulturnih in narodnostno oplojenih vsebin, ki pa že zaradi svoje narave ni in ne more biti vpleten v lastno sredino, ampak išče in tudi najde vsakodnevno konfrontacijo s širšim, italijanskim svetom. Pravzaprav gre pri vsem za neke vrste vsebinski binom: po eni strani pomeni športni rezultat neko samopotrjevanje, iskanje neke kvalitetne uveljavitve v širšem, vseitalijanskem okolju, po drugi pa pomeni možnost narodnostnega utrjevanja in iskanja neke precizne identitete, ki nosi nedvoumni predznak slovenstva.
    Vsako naše športno društvo, vsaka terenska celica, vsak pedagog, vsak odbornik so bistvene komponente v naši narodnostni strategiji, ki pelje v samoohranjanje, v potrjevanje našega obstoja. Naša društva, in teh je 57, so nastala zato, da bi v njih našla prostor predvsem naša mladina in bi se tako ne utapljala v večinskem morju. Te vrednote so bile in so še danes markantne. Hočemo, da je naš šport prežet predvsem s pojmom srčne kulture in mi, športni privrženci, razmemo kulturo tudi tako, da našemu jeziku z vsemi močmi skušamo širiti manevrski prostor: naš športnik ga utrjuje tudi v telovadnici ali na drugih športnih igriščih in prizoriščih.
    Druga vsebinska veličina našega športa, ki je absolutno ne gre zanemarjati in podcenjevati, je prav gotovo svetovnonazorska pluralnost, s katero je prežeta naša športna sfera. Naš šport nima nikakršnih strankarskih predznakov. V društvih vladajo dialog, strpnost, strokovna dialektika, razumevanje. Vsa naša društva priznavajo krovnost Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in to je veliko bogastvo, ki ga naš šport zna čuvati in braniti.
    Za hip se ustavimo pri številkah, ki so mogoče suhoparne, a vendar izjemno zgovorne. Naš šport je široko gibanje, kateremu se predajajo res vse generacije, od najmlajših do najstarejših. O tem govorijo strokovno opravljene analize iz let 1991, 1993, 1999 in 2002. Konec koncev je živ dokaz, da je temu tako, da ima naš Primorski dnevnik bogate športne strani in da so tudi slovenske radijske in televizijske oddaje časovno bogato nastrojene s tako vsebino. In če je res, kot o tem govorijo študije, da to gibaje – številčno gledano – zajema preko 7000 naših ljudi, kar je nedvomno zelo širok izsek našega življa, si potem moramo kar upravičeno postaviti tezo, da je naš šport nekaj zares pomembnega. Ko govorimo torej o našem športu, govorimo o množičnosti, o visoki stopnji razvite organiziranosti, o dejstvu, da je prav šport – brez vsake konkurence – na prvem mestu tiste lestvice vrednot, katere se naša mladina najraje oprijema. Množičnost stekanje naših mladih moči v športno sfero pa vsekako ni nekaj naključnega. razlog je v tem, da šport danes že nekako “de iure” spada k vsem ostalim dejavnostim, s katerimi se človek ubada, če hoče imeti v družbi etiketo uspešnosti. Razlog je tudi v tem, da je naša terenska ponudba dobra in vabljiva ter večkrat konkurenčna ponudbi sorodnih italijanskih društev.
    Toda oglejmo si v kratkem izseku nekaj številk. Slovenskih društev, ki so včlanjena v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je 57, od tega v tržaški pokrajini 38, goriški 18 in v Benečiji 1.
    Demografski prerez: tekmovalcev, ki redno tekmujejo v okviru italijanskih športnih zvez, je 2289, od tega 67% moških in 33% žensk. Bistven podatek je ta, ki govori o tem, da je kar 63% mlajših od 18 let. Organiziranih rekreativcev je 3424. Na razne tečaje otroške telovadbe zahaja 446 otrok. Posebno poglavje in pozornost zaslužijo naši kadri: odbornikov pri raznih društvih je 763, trenerjev pa 288. ZSŠDI je član italijanskega olimpijskega komiteja CONI kot organizacija za promocijo športa deželne narave (Ente di promozione sportiva a carattere regionale) in je tudi član Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, brez volilne pravice. Bistvene naloge ZSŠDI:
    - nudenje strokovne pomoči včlanjenih društvom (pravna, davčna, upravna), ki je zelo važna, saj po italijanski zakonodaji voditelji društev tudi sodno odgovarjajo za delovanje svojih organizacij;
    - skrb za kadrovanje, ki je zelo važno tako za vodstvene, kot tudi za tehnične kadre;
    - sestavljanje usmerjevalnih in programskih načrtov zamejskega športnega gibanja;
    - vodenje stikov tako znotraj manjšine kot izven nje v odnosu do oblasti in organizmov v Italiji in v matični Sloveniji;
    - nudenje finančne pomoči članicam, ki pa je, spričo premajhnih prejetih prispevkov, nezadostna;
    - izdjanje publicistike in organizacija večjih manifestacij.
    Za bežen pregled na te številke in naloge potrjuje tezo, da je naš šport res pojav organizirane množičnosti. Ustvarili smo zmes, iz katere so lahko izšli tudi vrhunski športniki. Čeprav številčno skromni, smo zmogli v letih postaviti v vseitalijanski prostor državne prvake, konkurenčna moštva, vrhunske ligaše, evropske in svetovne prvake in celo olimpijce. Navidezni paradoks, če za hip pomislimo, da govorimo o neki narodnostni manjšinski skupnosti. A prav ta paradoks izgubi svoje valence in se razblini ob ugotovitvi, da je bilo in da je še danes vse to mogoče prav zaradi osnovnega vsebinskega izhodišča, ki preveva našo skupnost: to pa je načelo, ki govori o tem, da mora manjšina odigravati vlogo subjekta, kar pomeni, da mora biti sposobna, da sprotno opravlja interne analize, da postavlja povsem avtomno svoje razvojne projekte, da je avtonomna pri svojih izbirah ob upoštevanju seveda odprtosti do sveta, ki jo obkroža.
    Na videz bi lahko zgledalo, da je stanje rožnato in da smo povsem zadovoljni z obstoječo situacijo. Vendar temu ni tako.
    ZSŠDI in včlanjena društva bijejo vsakodnevni boj za preživetje in prav pomanjkanje finančnih sredstev zavira še bogatejšo vsebnsko rast našega športa. Vsi naši odbori vlagajo v iskanje finančnih virov ogromno energij, ki so usmerjene v iskanje reklame, v prirejanje praznikov in tu so tudi visoke članarine simpatizerjev in vseh vadečih. Ti viri ne zadoščajo več. Država preko svojih institucij (Dežela, Pokrajine, Občine, Vladni komisariat, Olimpijski odbor, posamezne panožne športne zveze) so s svojimi prispevki, glede na stroške, izredno skromni, tako da morajo ostati mnogi načrti nerealizirani. Ne gre pri tem pozabiti, da je ZSŠDI prvič prejelo redne prispevke iz italijanskih državnih virov komaj na osnovi zakona št. 38, torej od leta 2002.
    Naše delo je nenehno postavljeno pod vprašaj. Če je res, da je v naši sredi čedalje več mešanih zakonov, in če je res, da smo priča ob takih primerih velikemu kolebanju staršev, v katero sredino poslati otroka – v slovensko ali italijansko – in če je res, da bi morali z naše strani napeti vse sile, da smo konkurenčni italijanskim sredinam in da moramo znati ponuditi odličen športni servis, zato da mlade in starše v nihanjih prevesimo na našo stran, potem je tudi res, da moramo imeti prvovrstni pedagoški akder in serijo uslug, ki jih italijanski svet predvsem zaradi svoje neorganiziranosti ne zmore. Vprašanje finančnega dotoka je gordijski vozel, ki ga moramo presekati, če nočemo zamuditi tudi na tem področju vse do danes tako zelo uspešnega vlaka.
     


Nazaj na seznam