"Triglav" Split Gustavu Zupanu v slovo

datum: 21.05.2009

kategorija: Novice iz društev po svetu


dolgoletnim članom, Gustijem Zupanom. Če bi zbrali vse te trenutke bi zagotovo izpisali bogato knjigo spominov o nastajanju, delovanju in življenju slovenske skupnosti in društva »Triglav« v Splitu od leta 1992 naprej. Začetek organiziranja in povezovanja slovenske skupnosti v Splitu je bila samoiniciativna in pionirska dejavnost. Gusti je s svojimi izkušnjami in razgledanostjo uspešno koordiniral predloge posameznih skupin, vezanih za misel, da smo Slovenci ter, da si moramo skupaj sami pomagati - od konstituiranja inicijativnega odbora, do oblikovanja Statuta slovenskega društva v Splitu.
V odobju ustanavljanja društva je bilo slovo ob smrti Maria Segulina prva priložnost, da Gusti v javnosti na teh prostorih spregovori slovensko besedo, ki je pozneje, ob takšnih dogodkih bila tako dobrodošla in zaželjena.
Slovenska skupnost je bila v Splitu in širši okolici z dejavnostmi slovenskega društva »Triglav

MEMENTO MORI
Dolgost življenja našega je kratka,
kaj znancev je zasula že lopata!
Odprta noč in dan so groba vrata
al ´ dneva ne pove nobena prat ´ka.
France Prešeren


Spoštovana družina ZUPAN in člani slovenskega kulturnega društva Triglav
V soboto smo se v Splitski z veliko žalostjo poslovili od našega Gustija.Gustav Zupan (na fotografiji)

Vem, da vsakdo od vas v svojem spominu nosi kakšen trenutek, ki ga veže z dolgoletnim članom, Gustijem Zupanom. Če bi zbrali vse te trenutke bi zagotovo izpisali bogato knjigo spominov o nastajanju, delovanju in življenju slovenske skupnosti in društva »Triglav« v Splitu od leta 1992 naprej. Začetek organiziranja in povezovanja slovenske skupnosti v Splitu je bila samoiniciativna in pionirska dejavnost. Gusti je s svojimi izkušnjami in razgledanostjo uspešno koordiniral predloge posameznih skupin, vezanih za misel, da smo Slovenci ter, da si moramo skupaj sami pomagati - od konstituiranja inicijativnega odbora, do oblikovanja Statuta slovenskega društva v Splitu.
V odobju ustanavljanja društva je bilo slovo ob smrti Maria Segulina prva priložnost, da Gusti v javnosti na teh prostorih spregovori slovensko besedo, ki je pozneje, ob takšnih dogodkih bila tako dobrodošla in zaželjena.
Slovenska skupnost je bila v Splitu in širši okolici z dejavnostmi slovenskega društva »Triglav« vedno bolj prisotna. Gustav Zupan je bil s svojo pokončno osebnostjo, ostrim občutkom za odgovornost in v neomajni skrbi za ohranitev slovenske identitete na teh prostorih steber slovenske skupnosti v Splitu. Bil sem ponosen, da smo v svojih vrstah imeli takšnega zavednega Slovenca, sodelavca in prijatelja.
Posebej pomembno je bilo Gustijevo prizadevanje pri povezovanju slovenskega društva z inštitucijami v Sloveniji, ki so bile s svojo dejavnostjo vezane za Slovence po svetu. S svojo osebnostjo je vplival na rast ugleda društva v celoti. Sodelovanje med slovenskimi društvi na Hrvaškem, ter njihovim organiziranjem v Zvezo je utrjevalo položaj slovenske skupnosti na Hrvaškem v odnosu na domovino Slovenijo. Spominjam se, da sva bila z Gustijem dvakrat na sprejemu pri predsedniku Republike Slovenije. Predsednik Kučan je opazil, da sva obakrat prišla eno minuto do dvanajstih.
Stiki z domovino Slovenijo in vpliv slovenske skupnosti na razvoj medsebojnih odnosov obeh sosednjih držav so bili prioritetni in v tem kontekstu je kritično menil, da društvo preveč pragmatično izvaja svoje dejavnosti. Vseeno je bila vedno opazna njegova prisotnost, posebno v raznih prelomnih trenutkih.
Nikoli se nam ni uresničila želja, da bi Gusti na volitvah pristal biti predsednik društva.
Čutili smo, da pozorno spremlja naše napore in dejavnosti in pri tem vselej strmi za višjimi cilji. Neprecenljiv je njegov doprinos na področju kulturnega delovanja društva. Bil je »spiritus movens« in izjemen načrtovalec kulturnih projektov, perfekcionist v njihovi izvedbi. Njegova kritična beseda in ocena je bila bridka, a vselej dobronamerna in dobrodošla. Bila je pobuda za nadaljnje boljše delo v cilju prispevanja h krepitvi in doseganju pravega položaja in ugleda slovenske skupnosti na teh prostorih, ob nenehnem razmišljanju kolike so naše trajne obveze do do¬movine?

V svojem zadnjem prispevku za Planiko je v kritičnem razmišljanju ob kulturnem prazniku zapisal verze slovenskega pesnika Karla Destovnika Kajuha:
« brez zadnjega daru, brez vina,
ki toči se v trpljenja trti,
brez solz in brez krvi,
brez smrti,
nikdar zemlja ni domovina…«
In misli končal z njemu tako dragim Prešernom in njegovo, za vse nas v tem času tako bistveno po¬budo Zdravljice: »Žive naj vsi narodi…«

Žalnemu zboru so prispela pisma sožalje od

  • Slovenskega doma KPD Bazovica iz Reke

 

  • SIM Janeza Roglja

 

  • Predsednika zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darka Šonca



Split, 13.05.2009

Boštjan Kordiš, predsednik Slovenskega društva "Triglav" Split