Slovenci v Argentinski karanteni

datum: 25.05.2020

kategorija: Novice iz društev po svetu


Rok Fink nam je poslal novice iz Argentine

Ni namen tega sporočila našteti vse dejavnosti in načine na katere se le-te razvijajo v Slovenskih ustanovah, zato tudi niso vse omenjene. Ideja je opisati splošni položaj tukajšnega slovenskega skupnega življenja. Veliko nas je tu, po celi državi a največ v Buenos Airesu, oz. bližnjemu predmestju prestolnice.

V glavnem, in to ne bo novica, so dejavnosti vse zamrznene. Kot več ali manj vse po svetu. A smisel skupnosti je ravno deliti aktivnosti, srečanja, družiti se a to je sedaj nemogoče.

Tako da so si razne ustanove – v kolikor je bilo pač mogoče –  pomagale z virtualnim stikom, da se lahko nadaljujejo dejavnosti, ki ta način dovoljuje, ali da se sploh obdži stik.

Nasploh so pa vsi klubi v Argentini zelo prizadeti s karanteno, saj morajo plačevati osebje, davke, elektriko, plin... stroške, ki jim je že prejšna vlada zelo povišala, da jih še pred karanteno marsikateri ni zmogel kriti.

Torej kot primeri opišem kar sem lahko zvedel neposredno, ali po branju tednika in drugih virih.

PREKMURSKO DRUŠTVO

V Bernalu, na južnem predmestju Buenos Airesa deluje Transmurana. Ravno 14. marca so pričeli s tečajem slovenščine. Za ta tečaj so imeli Slovenko, rojeno v Sloveniji. Seveda tečaj, tako kot druge dejavnosti so vse ukinjene (telovadba, joga, šola nogometa za otroke).

TRIGLAV – PRIMORSKO DRUŠTVO

Veliki kub, čigar plače osebja komaj še zmore plačevati, seveda brez aktivnosti – telovadnica, okrepčevalnica, razni športi – v na katere hodi število prebivalstva soseska. Klub je v mestu Buenos Aires, na obrobju, v lepi četrti. Ravno začeli so s tečajem slovenske kuhinje, in se je pred drugim srečanjem pojavila prisiljena izolacija. Tudi občni zbor je bil na programu, seveda odpadel.

ZEDINJENA SLOVENIJA IN DOMOVI POLITIČNE EMIGRACIJE

Kar gre za krovni organ in Slovensko hišo, v mestu Buenos Aires, seveda vse stoji. Najbolj je verjetno prizadeti Srednješolski tečaj, ki nadaljuje s poukom po virtualnih sredstvih. Ne gre v tem primeru za virtualni pouk v živo, ja pa s posredovanjem gradiva. Abiturjetnim, ki bi obiskali Slovenijo sredi leta, je to potovanje šel po vodi. Neka ideja je nekako da bi prihodnje leto združili oba letnika, a za marsikogar ne bo mogoče, saj po končani srednji šoli pride na vrsto služba, univerza...

Odpadla je tudi seja Medorganizacijskega sveta, in druga srečanja katerih namen je organizacija in cultura – n. pr. dejavnost Slovenske kulturne akcije

Za 60, letnico doma San Martin, so pripravili spletno praznovanje - na videoposnetkih so se - med drugimi - vrstili predsednik doma Marko Škulj, predsednik Zedinjene Slovenije Jure KOmar, veleposlanik v Buenos Airesu Alain Brian BErgant, ministrca za Slovence v  zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, duhovnik Robert Prest.... zapel zbor, vrstile čestitke, videoposnetki prostorov doma, arhivske fotografije...

 

MAŠE

Slovenske maše je možno slediti tudi spletno, vsak dan se berejo na facebook-u in youtube-ju.

Obredi in maše Velikega tedna so odpadli, sicer se je nudilo spremljati le-te tudi na zaslonih računalnikov, s pomočjo omenjenih sredstev. Česar tudi ne bo, je vsakoletnega romanja v Lujan, veliki in množični dogodek – morda od redkih ki je združeval že od samega začetka medvojne in povojno skupnosti. Za tokrat se bo pa sledilo maši, v slogu ki mi imela v baziliki, in potem še litanije ki so običajno po končani procesiji okrog trga.

Tednik Svobodna Slovenija izhaja seveda v novi elektronski obliki.

Domovi v predmestnih lokacijah (Lanus, San Justo, Moron, Ramos Mejia, San Martin, Carapachay) imajo iste probleme. Nekaj primerov dejavnosti ki se s pomočjo medmrežja razvijajo. Virtualni zbor, ki so na Pristavi (Moron) sestavili postavlja na svojo FB stran izvedbe v simpatični obliki, s pomočjo skupine ki se ukravja z zvokom, ojačenjem, snemanjem (Audio Pristava). V vseh domovih poteka slovenska šola za otroke, ki tudi na ta virtualni način nadaljuje, kakor pač more. Tečaj slovenščine za odrasle bi ndaljeval z virtualnimi sredstvi, za začetnike je pa ukinjen.

Sanmartinski zbor dobiva partiture po elektrosnki pošti da se seznami s komadi, in tako pride v stik z materialom ki bodo, ko bo možno, obdelali. Močno povezavo  pa imajo člani in prijatelji skupnosti na whatsappu in podbna sredstva. Učiteljice otrokom pošiljajo enostavne vaje, uganke, križanke, berila, pesmice in različne otroške igre iz medmrežja, da otroci rešujejo in odgovarjajo.

Tudi igralske skupine so prizadete, seveda brez skupnih vaj; v Carapachayu na primer, se preko interneta pripravljajo, saj je bil namen predstaviti igro ob priložnosti okrogle,  60. obletnice doma.

Podobno opisanemu se seveda ponavlja v vseh društvah, vsaki s svojimi značiolnostimi, dejavnosti. Odpadli pa seveda občni zbori, seje itd.

In v notrajnosti? Več je društev, tudi novejši – saj smo opisali v tej reviji primer novega društva v severni Patagoniji, v Parani so aktivni, v Rosariu, Cordobi... Razvija se kakor opisano zgoraj, v vsakem primeru kakršne so pač okoliščine kraja in društva.

Bivši častni konzul v Parani objavlja vsakotedenko poročilo ki že nekaj let, to se njim ni spremenilo.

LEKTORATI

Seveda lektorata slovenskega jezika se razvijata na daljavo. Lektorica na Buenosaireški univerzi je sploh v Sloveniji, a tudi ko bi se bila pravočasno vrnila, bi morala delati iz doma, kar pa enostavno dela sedaj iz svojega kraja. Ni isto, seveda, je pa nekaj! Torej, spet je medmrežje kar omogoči nadaljevanje dejavnosti.

V Cordobi, kjer je lektorat na Katoliški univerzi, so tudi študijsko leto normalno začeli 17. marca, vse od začetka imajo spletna predavanja z vsemi skupinami.

RADIJSKE ODDAJE

Seveda tudi na daljavo, Okence v Slovenijo se nadaljuje vsako soboto. Prekinili so pa Slovenski kotiček, dokle ne bo možno spet delati kot običajno iz studija.
Žal pa oddaja prekmurskih Slovencih a začasno prekinjena, a ne kot posledica karantene, temveč ker se voditelja Esther Cmor seli v notrajnost države; od tam se bo nadaljevalo, a selitev ni mogoča dokler se ne razlahljajo ukrepi.

 

NEKAJ MISLI:
Veliko se je govorilo zoper te medmrežne povezave, in tudi v določeni meri upravičeno, saj je število slučajov odvisnosti na računalnik – igre, neprenehne povezave, mučenje očeh pred zasloni itd., a danes moramo pa biti prav veseli da sploh ta možnost obstaja. Človek je družabno bitje, in na ta način, ki seveda ne nadomesti fizičnega stika, se saj počutimo povezani, se vidimo na ekranih mobilnih telefonih, se pogovarnamo na velike razdalje za minimalno ceno. Pouki, poročlila, čestitke, leposlovje, zabava, vse to je začasno zdržljivo na ta virtualni način.

Kaj bo pa potem, kako se bomo spet srečali, videli v živo, v skupini, teatru, stadionu... v slovenkih domovih... bo enako kot prej, drugačno, lepše, slabše, boljše? Verjetno bomo tudi bolj cenili topli stik s bližnemu, česar bomo spet deležni po dovolj dolgem času.

Preberimo spet Camusa!