V prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica je prvi decembrski četrtek potekalo zanimivo in poučno predavanje o Slovencih v Veliki Kladuši. Predavatelj Huein Sejko Mekanović, umetnostni zgodovinar in sociolog, se je omejil na obdobje od srednjega veka do konca 20. stoletja. Mekanović, diplomant Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je namreč samostojni raziskovalec umetnostne zgodovine predvsem srednjega veka. Sodeloval je na več strokovnih posvetih in objavil številne članke. Leta 2014 je sodeloval pri postavitvi velike likovne razstave v Tolminskem muzeju o avstro-ogrskih vojakih iz Bosne na soški fronti, prispeval je tudi študijo v razstavnem katalogu.

Kot je uvodoma dejal predsednik Združenja SIM dr. Boris Jesih, je bil o naslovni temi doslej napisan zgolj en članek, zato je predavanje dragoceno za vse, ki jih zanimajo Slovenci zunaj meja Slovenije. Predavatelj pa je pojasnil, da je spodbudo za predavanje našel v arhivu družine Hrovat v Veliki Kladuši. Temelji istoimenskega naselja, ki je del Cazinske krajine, so bili postavljeni leta 1018.

Od lokalnih zgodb k obsežni raziskavi

Že med študijem na ljubljanski univerzi je Mekanovića najbolj pritegnila umetnostna zgodovina srednjega  veka in vse, kar sodi zraven. »Nekaj pa je bilo takih tem, ki so meni in mojim družinskim članom veliko pomenile, zato sem se z njimi ukvarjal s posebno zavzetostjo,« je dejal v pogovoru za Rodno grudo. Preučevanje Slovencev v Veliki Kladuši je Mekanović začel pred približno desetimi leti, ko se je ukvarjal s povsem lokalno zadevo. »Ta je kazala, da ima veliko nastavkov, ki bi jo povezovali s Slovenijo, tako da sem začel počasi pridobivati nove in nove podatke.« Ob tem ni zanemarljivo, da je Velika Kladuša Sloveniji najbližje bosansko-hercegovsko naselje te vezi so več kot očitne. Leta 2016, je pri snovanju grba KS Glinice sodeloval z Marijo Marjanco Prelog.

Slovenci od srednjega veka v Veliki Kladuši

Kot je bilo razvidno že iz naslova predavanja, so se Slovenci v Veliko Kladušo in okolico začeli naseljevati že v srednjem veku, koliko jih je bilo, pa  je po predavateljevem mnenju predmet razprave. Prepričan pa je, da so bili povezani bodisi z vojsko bodisi z duhovščino, nekaj pa je bilo tudi izseljencev, ki so se priselili na to območje. Kot ugotavlja, slovenskega jezika tam živeči Slovenci niso ohranili, saj ob turških vdorih ni bilo kontinuitete. Z avstro-ogrsko zasedbo pa so se Slovenci spet začeli naseljevati na to območje, kar je dobro dokumentirano.

Izrazito prisoten slovenski kult kresnika

Predavatelj je nato med drugim predstavil srednjeveške cerkve in gradove na tem območju ter opomnil na sledi kulta kresnik, slovanskega/slovenskega božanstva, ki je tod zelo prisoten. 1878. je v Veliko Kladušo prišla avstro-ogrska vojska, v kateri je bilo tudi 20 000 Slovencev. Kot je poudaril predavatelj, je Velika Kladuša zadnja padla pod avstro-ogrskim škornjem.

Slovenska izseljenska matica v februarju 2026 na isto temo pripravlja tudi razstavo, Mekanović bo sodeloval tudi pri pripravi kataloga. »Potem pa bom videl, v katero smer me odpelje raziskovanje,« še pove.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen