Združenje SIM je prve dni meseca obiskal resorni minister Matej Arčon. Predsednik Združenja dr. Boris Jesih se mu je uvodoma zahvalil za letošnje financiranje, ki je Matici omogočilo nadaljevanje začetih in načrtovanih projektov. »Trudimo se uresničevati projekte, zlasti tiste, ki so ustaljeni, kot, denimo, poletna jezikovna šola, ki jo obiskujejo Slovenci iz Evrope in tudi iz ZDA, ter likovna kolonija ob udeležbi tako amaterjev kot tudi akademskih slikarjev,« je pojasnil. Ministru je bila predstavljena publicistika SIM, ki je ključna pri povezovanju Slovencev iz sveta z matično domovino. Kot je poudaril Jesih, je treba aktualizirati problem sodobnih manjšin, opozoril pa je tudi na položaj Slovencev v prostoru nekdanje Jugoslavije. Ministrove pozornosti je bila med drugim deležna predstavitev digitalizacije arhiva SIM. Glavna tajnica SIM Jasmina Ilič je povedala,  bo prvi del digitalizacije zajel okoli deset tisoč fotografij, potem pa načrtujejo digitalizirati tudi obsežen fond arhivskih dokumentov. Minister Arčon je ob koncu srečanja poudaril: »Poiskati moramo točke, kjer se vse organizacije, ki se ukvarjajo z izseljenstvom, povezujejo.« Predsednik Jesih pa: »Čas je, da presežemo zgodovinske travme.«

Slovenijo zaradi podnebnih sprememb vsako leto bolj ogrožajo požari v naravi. Prav zato je vlada že konec minulega leta prižgala zeleno luč za nakup manjših letal za gašenje požarov. Obrambni minister Marjan Šarec pa je sredi meseca s podjetjem  Air Tractor Europe SL podpisal pogodbo za nakup štirih letal za gašenje. Prvi dve letali, sicer dvoseda, primerni za šolanje, naj bi v Slovenijo prileteli že pred poletjem, drugi dve pa prihodnje leto. Letala bodo namenjena izvidovanju, preventivnemu odkrivanju in uspešnemu gašenju požarov. Slovenija bo tako v okviru zaščite in reševanja začela graditi novo, posebno enoto za gašenje požarov iz zraka.

Vnovič pa smo se Slovenci izkazali v dobrodelnosti in sočutju. Tisoče sodržavljanov, vsak po svojih močeh,  je sodelovalo in pomagalo pri dobrodelni akciji, največji na Koroškem, v kateri je bratom Frater iz Dravograda za Renault 4 oz. katrco nekdanjega predsednika Pahorja uspelo zbrati več kot četrt milijona evrov. Izkupiček so namenili trem zdravstveno humanitarnim institucijam. Družina Frater je tako postavila nove mejnike hvaležnosti in pozornosti ter ljubezni, ki so tudi središče velikonočnih praznikov.

V Vrenjadolski jami blizu Cerknice se je sredi aprila zgodila odmevna jamarska nesreča. V soboto večer je 33-letni zelo izkušeni članici jamarskega društva Rakek 100 metrov globoko pod zemljo odkrušena skala prebila čelado in ji hudo poškodovala glavo. Jamarskim reševalcem jo je v ponedeljek ob štirih zjutraj ob podpori več drugih služb in organizacij uspelo prenesti na površje, jo z reševalnim vozilom prepeljati do Cerknice in nato s helikopterjem Slovenske vojske v ljubljanski klinični center. Omenjena jama je tudi za najbolj izkušene jamarje zaradi številnih krivin, ki jih je bilo treba zminirati,  nevarna.

V Narodni galeriji v Ljubljani so v zadnjem aprilskem tednu  odprli razstavo z naslovom Rembrandt – grafike največjega starega mojstra iz amsterdamskega muzeja Rembrandtova hiša. Rembrandtove grafike se tako v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja. Izbor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu. Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama. Razstava enega največjih umetnikov vseh časov  bo v Narodni galeriji  na ogled do 30. junija.

Blanka Markovič Kocen