Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s še nekaterimi institucijami organiziral tradicionalno srečanje Dobrodošli doma. Po vsebini je izstopal mednarodni posvet o Slovenkah in Slovencih v politiki in diplomaciji drugih držav, na katerem so spregovorile štiri Slovenke, ki v sosednjih državah v politiki igrajo pomembno vlogo, in sicer Tatjana Rojc, Italija, Barbara Antolić Vupora, Hrvaška, Erika Köleš Kiss, Madžarska in Ana Blatnik, Avstrija.
V petek, 20. 5. 2025, je bil v Novi Gorici v organizaciji Slovenske izseljenske matice in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v okviru prireditve Dobrodošli doma organiziran mednarodni posvet z naslovom Slovenke in Slovenci v politiki in diplomaciji drugih držav. Prireditev Dobrodošli doma je potekala v okviru dogodkov Evropska prestolnica kulture Nova Gorica in je s tem simbolno vgradila svoje sporočilo v jasen evropski kontekst. Na posvetu je kot uvodničar nastopil veleposlanik prof. dr. Milan Jazbec in predstavil zgodovinski pogled na delovanje slovenskih diplomatov v delovanju drugih držav. V nadaljevanju na kratko predstavljamo prvi del posveta in podrobneje komentiramo pomen in vsebino nastopa slovenskih političark v sosednjih državah.
Posvet, ki je bil izveden v dveh delih, je odprl predsednik SIM dr. Boris Jesih, prisotne je v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravila državna sekretarka Vesna Humar.
Prezrta zgodovinska vloga Slovencev
V prvem smo predstavili teoretično-zgodovinske poglede na obravnavano temo, in sicer: veleposlanik prof. dr. Jazbec (Slovenke in Slovenci v diplomaciji drugih držav: zgodovinski oris in izbrane osebnosti), prof. dr. Matjaž Klemenčič in dr. Milan Mrđenović (Uspešni politiki slovenskega porekla v izseljenstvu s poudarkom na ZDA) in Janez Stergar (Slovenski delež v zgodovini vodenja in zastopanja sosednjih ali nekdaj skupnih držav). Skupna ugotovitev je bila, da so Slovenci v zgodovini držav, katerih del je v preteklosti bila današnja Slovenija, igrali opazno in pomembno vlogo ter bili obenem pomembni glasniki slovenstva in svoje matične domovine. To je sporočilo, ki je v delovanju današnje Slovenije premalo opazno.
Političarke slovenskega rodu: premiki v prid slovenstva so mogoči
V drugem delu, ki ga je moderiral predsednik SIM dr. Boris Jesih, so nastopile štiri političarke slovenskega rodu, ki so aktivne v političnem življenju v sosednjih državah, in sicer Tatjana Rojc, senatorka italijanske republike, Barbara Antolić Vupora, poslanka v hrvaškem saboru, Erika Köleš Kiss, zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu, in Ana Blatnik, nekdanja predsednica avstrijskega zveznega sveta.
Politične izkušnje vseh štirih so različne, a jih je mogoče strniti v izstopajoč poudarek, da so premiki v prid slovenstva mogoči, a potrebno je vztrajno in dolgoletno delovanje, ki mora imeti širšo podporo v političnem in slovenskem zaledju v konkretni državi ter ustrezno vsebinsko in premišljeno politično podporo Slovenije. Potrebno je veliko dogovarjanja in sporazumevanja, koraki so praviloma majhni, a zaležejo.
Politična spretnost in iskanje kompromisov
Tatjana Rojc je bila že drugič zapored izvoljena v italijanski parlament na listi demokratske stranke v pokrajini Furlanija-Julijska krajina. Kot pravi, predstavlja v parlamentu demokratsko stranko in vse Slovence. Oglaša se v razpravah, podpisuje razne predloge ter je tudi njihova pobudnica oz. sopobudnica. Deluje v prid slovenstva, delati je treba na dolgi rok, treba je biti politično spreten, ne iti na prvo žogo, treba je sodelovati in iskati kompromise. Nikakor ni lahko.
Politična diskreditacija – del vsakdanjega političnega življenja
Barbara Antolić Vupora je poslanka v hrvaškem saboru na listi socialdemokratske stranke in predsednica Zveze Slovencev na Hrvaškem. Kot slovenska političarka nima lahkega dela, najbolj problematično je dejstvo, da slovenska skupnost v saboru nima neposrednega zastopnika. V imenu manjšin nastopa izvoljeni predstavnik, trenutno je to Armin Hodžić iz bošnjaške manjšine. To zelo vpliva na prodornost in uveljavljanje predlogov ter zahtev slovenske skupnosti. Kot poslanka in Slovenka ter predsednica zveze je deležna tudi različnih poskusov neposredne in posredne politične diskreditacije, kar je del vsakdanjega političnega življenja.
Boljši položaj Slovencev na Madžarskem
Erika Köleš Kiss je slovenska zastopnica v madžarskem parlamentu. Prisotna je na sejah, sodeluje v razpravah, daje pobude in predloge, vendar pa nima pravice glasovati, ker ni poslanka. Kljub temu pravi, da je tudi na ta način možno marsikaj doseči. Položaj slovenske manjšine na Madžarskem je boljši, kot je bil v preteklosti. Ob tem dodaja dvoje. Prvič, v prizadevanjih za urejanje položaja manjšine je treba biti kooperativen, saj polemičen in konflikten odnos z vlado ne prinese nič. Drugič, s sedanjo vlado oz. politiko sodeluje dobro tudi zato, ker ji je v vrednostnem smislu blizu.
V politiki ključno sodelovanje in pogovori
Ana Blatnik sodi med najbolj izkušene politike v slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem, pa tudi v avstrijski politiki sploh. Bila je poslanka na listi socialdemokratske stranke, vrh njene kariere je bil dosežen, ko je bila predsednica avstrijskega zveznega sveta. Izhaja iz izstopajoče in zavedne slovenske družine z dolgo politično tradicijo. Poudarja, da je v politiki potrebno sodelovanje in pogovori, to je ključno. Tudi njeni pogovori s svobodnjaško stranko so prinesli določene rezultate, vendar na deželni ravni to ni bilo mogoče, bilo pa je mogoče na zvezni ravni in v evropskem merilu.
Treba je vztrajati ter pri tem imeti stalno podporo, tako med slovensko manjšino kot tudi s strani slovenske države. Posebej je poudarila ključen pomen prizadevanj ter sodelovanja z vsemi v avstrijski politiki, na čemer je ves čas svoje aktivne kariere vztrajal dolgoletni predsednik zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. Položaj manjšine se je precej izboljšal, odkar je koroški deželni glavar socialdemokrat dr. Peter Kaiser.
Poudarki tematskega posveta
Tematski posvet, na katerem so o svojih političnih poteh spregovorile navedene Slovenke, je bil zelo vsebinski, odmeven in koristen. Strniti ga je mogoče v tri pomembne poudarke.
Prvič, premiki v prid slovenstva in urejanja položaja slovenske manjšine so mogoči, a potrebno je vztrajno in dolgoletno delovanje. To je zahtevno, polno usklajevanja in tudi kompromisov, a na daljši rok prinaša rezultate. Ti niso veliki, a štejejo in se kumulirajo.
Drugič, to delovanje mora imeti širšo podporo v političnem in slovenskem zaledju v konkretni državi. Manjšinska skupnost mora biti politično artikulirana in odzivna, to veliko pripomore k uspešnosti političnega urejanja in odločanja v konkretni državi.
Tretjič, oboje navedeno mora imeti ustrezno vsebinsko in premišljeno politično podporo Slovenije. Potrebno je veliko dogovarjanja in sporazumevanja, koraki so praviloma majhni, a zaležejo. Vse politične ravni v sosednjih državah to pozorno spremljajo in se praviloma temu ustrezno odzivajo, še posebej, kadar je očitna odsotnost odziva slovenske države oz. kadar se zgodijo izjave ali poteze, ki so vsebinsko in politično neustrezne.
Zato je pomembno upoštevanje različnih političnih pogledov in stališč slovenskih politikov v zamejstvu in njihovo članstvo v različnih političnih strankah v konkretni državi, obenem pa je ključno, da so njihovi pogledi na razvoj in uveljavljanje slovenstva v političnem, pravnem in širšem smislu v ključnih temah poenoteni.
Slovenska država je tista, ki je pri tem v temeljno podporo in oporo. To naj se kaže v srečevanjih, obiskih, izjavah, konkretnih političnih in diplomatskih potezah ter spodbujanju meddržavnega sodelovanja. Vse te poteze in geste so v sosednjih državah opažene in delujejo tako v konkretnem smislu kot na simbolni ravni. Tega ni nikoli dovolj in slovenska diplomatska predstavništva ter konzulati so sestavni del teh prizadevanj. Iz pogovorov s predstavniki manjšin je to očitno.
Celoten posvet je posnel koroški manjšinski radio Agora iz Celovca, ki ga bo predvajal v naslednjih nekaj tednih po posameznih predavanjih.
Milan Jazbec
