Vtisi Slovenca iz Saratova z večera slovenske kulture v Moskvi
Živim v Saratovu, mestu ob reki Volgi. Razdalja do Moskve, skoraj 900 kilometrov, do Ljubljane pa presega dva tisoč kilometrov. Slovencev je v tej regiji malo, a skrbno ohranjamo svoj materni jezik in kulturo.
Nedavno me je doletela velika radost: na osebno povabilo Sabine Vostner sem se odpravil v Moskvo, v Center slovanskih kultur Vseruske državne knjižnice za tujo književnost M. I. Rudomino, na glasbeno-literarno srečanje Daleč in blizu, kjer sem lahko srečal dve čudoviti slovenski ustvarjalki — Darinko Kozinc, pisateljico in pesnico, ter Sabino Vostner, pisateljico, pesnico, pevko in glasbenico.
Ko me je Sabina povabila, sem takoj razumel, da moram iti: občutil sem, da je to prireditev, ki je ne smem zamuditi. In nisem se zmotil! Še danes sem pod velikim vtisom. To ni bil le večer—bil je resničen praznik slovenske besede in glasbe.
Darinkino ohranjanje spomina na aleksandrinke
Darinka Kozinc je priznana slovenska pisateljica in pesnica, članica Društva slovenskih pisateljev, predsednica Goriškega literarnega kluba GOvoRICA ter predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Je dobitnica Bevkove nagrade Mestne občine Nova Gorica (2016) in nagrade Mira (2022), ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN. Je avtorica več kot petdesetih izdanih del, vključno s šestindvajsetimi otroškimi slikanicami. Njeno osrednje raziskovalno in ustvarjalno poslanstvo je ohranjanje spomina na aleksandrinke — slovenske ženske, ki so v preteklosti odhajale služit v Egipt in druge dežele, da bi preživele svoje družine. Temu je posvetila številna dela, med njimi Pravili so jim aleksandrinke, Les Goriciennes, Les Slovènes in Pesmi za aleksandrinke. Z njimi je zgodbo teh žensk vrnila v slovensko kulturno zavest in poskrbela, da njihov spomin še naprej živi.
Ustvarjalno sodelovanje umetnic – združitev besed in glasbe
Sabina Vostner je slovenska pisateljica, pesnica, kantavtorica in prevajalka. Njen oče je Slovenec, mama Rusinja, sama pa je bila rojena v Moskvi. Piše in poje v štirih jezikih—slovenščini, ruščini, angleščini in italijanščini. Je dobitnica Bevkove listine Mestne občine Nova Gorica (2024) in avtorica več knjig ter glasbenih albumov. Na večeru je Sabina s svojim glasom in poezijo navdušila vse prisotne. Na Darinkine verze o aleksandrinkah je napisala pesem in jo izvedla pred občinstvom. Prav tako je uglasbila Darinkine pesnitve, iz česar je zraslo njuno ustvarjalno sodelovanje.
Vez z domovino prednikov
Ti dve žareči slovenski ženski sta govorili o svojem ustvarjanju — o tem, kako nastajajo njune knjige in pesmi, o slovenskem jeziku in kulturi. Darinka in Sabina sta prebrali kratke odlomke iz svojih del. Poleg tega je Sabina pela ob spremljavi kitare. Njen čudoviti glas in tihi šepet strun sta poslušalce popeljala v prekrasen svet slovenske glasbe in poezije. Udeleženci srečanja smo bili očarani in ganjeni. Kot Slovenec, ki živi daleč od svoje rodne domovine, še posebej ostro čutim vrednost takšnih srečanj. Ta srečanja krepijo vez z domovino naših prednikov, navdihujejo nas in nas spominjajo, kdo smo.
Slovenska beseda in glasba tudi za otroke
Po vrnitvi v Saratov sem o večeru pripovedoval našemu Društvu — in vsi so bili navdušeni. Posebno veselje je vzbudilo velikodušno darilo Darinke in Sabine: otroške knjige Darinke Kozinc — Ptičji pek, Klepetec in klopotecter Bi slivove cmoke ali bučne njoke? — in knjiga Sabine Vostner Hiša gospoda Marčimarja, njene pesniške zbirkePotovanja dušeinPreraščanje pomladiter glasbeni albumVoda Veter / Вода Ветер / Water Wind. Otroci našega društva z veseljem listajo in si ogledujejo otroške knjige — všeč so jim tako zgodbe kot ilustracije. Beremo jim jih v slovenščini in skupaj z njimi občudujemo ilustracije — tako krepimo in prenašamo na otroke našo vez s slovenskim jezikom in kulturo. Pesniške zbirke in glasbeni album Sabine Vostner pa so našle odziv pri odraslih.
Ohranjanje spomina na slovenske korenine
In to je še posebej pomembno, ker smo majhna skupnost, ki si prizadeva ohraniti svoj jezik in kulturo. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2021 v Rusiji živi le 108 Slovencev — in približno četrtina jih živi v Saratovu. Mnogi med nami smo potomci slovenskih vojaških ujetnikov iz prve svetovne vojne. Bili so mladi ljudje in vojna jih je pregnala v Rusijo. Tam so se zaljubljali Slovenci in ruska dekleta, ustvarjali družine, nekateri so imeli otroke, drugi so se kasneje vrnili v Slovenijo, spet tretji ostali za vedno. In mi, njihovi potomci, ohranjamo spomin na svoje slovenske korenine.
Novo življenje za Slovensko hišo v Zatonu
Saratovski Slovenci so zelo različni: otroci, šolarji, študenti, zaposleni, učitelji, upokojenci. Na žalost v našem vsakdanjem življenju slovenski jezik ne zveni tako pogosto, kot bi si želeli. Saratov je precej veliko mesto, mi pa se učimo in delamo na različnih koncih. Težko je zbrati se ob istem času: vsak ima svoj ritem, skrbi, zdravstveno stanje, pot do dela ali šole. Občutimo, da naša vez s slovenskim jezikom in kulturo slabi — in s tem ni mogoče mirno živeti. Zato si prizadevamo obnoviti in vdihniti novo življenje v Slovensko hišo v naselju Zaton: v hišo, ki so jo nekoč kupili in nam podarili naši bližnji, ki jih ni več med nami. To ni preprosto, sredstev še ni dovolj. Vendar nadaljujemo delo in verjamemo v uspeh. V tej hiši slovensko življenje komaj diha. A upamo, da nam bo uspelo hišo obnoviti — in da bo v njej znova oživelo polno slovensko življenje: pogovori v slovenščini, pesmi, plesi, slovenska kuhinja. Za nas je pomembno ohraniti svojo slovensko identiteto — jezik, kulturo in spomin na svoje korenine. Želimo ohraniti to hišo za svoje potomce in jo narediti za pravi kotiček Slovenije v Rusiji.
Prav zato je bilo takšno srečanje, kot je bil večer v Moskvi, za nas tako dragoceno. Večer v Vseruski državni knjižnici za tujo literaturo M. I. Rudomino nam je dal svež vetrič slovenske kulture. Za nas je zelo pomembno, da je o njem poročala slovenska televizija RTV Slovenija — to pomeni, da matična domovina ne pozablja na slovenski jezik, kulturo in nas.
V imenu Slovencev v Rusiji se vam, Darinka in Sabina, od vsega srca zahvaljujem za to čudovito srečanje. Upam, da bo takih srečanj še več — ker nas slovenski jezik in kultura povezuje s Slovenijo in prek nje z vsemi Slovenci po svetu. Z našim čudovitim slovenskim jezikom in kulturo smo skupaj — kjerkoli živimo.
Vladimir Maslov, vodja Društva Slovencev v Rusiji v mestu Saratov
—
