Patrik Bratuša je v decembru 2025 sem pričel poučevati slovenščino ONLINE na dveh platformah, ki sta vodilni na tem področju. »Doslej sem imel že preko 250 učnih lekcij. Trenutno poučujem tuje učence z vsega sveta – največ je Američanov – ampak vseeno imam še nekaj prostora za kakšnega novega,« je povedal za Rodno grudo. 33-letni Patrik je v zadnjih desetih letih med drugim živel v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, trenutno pa živi v Peruju. V teh državah se je, kot pravi, veliko družil s tam živečimi Slovenci in spoznal mnoga tamkajšnja slovenska društva. »Vsi vemo, da so številni Slovenci (zdaj že dedki in babice) pred davnimi leti migrirali čez lužo. Njihovi potomci, predvsem vnuki, pa danes žal skoraj ne govorijo več slovensko.«
Že v času obiskovanja gimnazije je bil Patrik ambiciozen in si je zmeraj želel kaj več od življenja. Ko je pozneje zaključeval študij, se je odločil iti na poletno delo v ZDA, preden se ustali in zaposli v Sloveniji. »Ta štirimesečna izkušnja (poletje 2016) mi je dobesedno ‘zmešala glavo’ in moje življenjske načrte korenito spremenila,« pravi sogovornik. »Doživel sem nov svet, ki mi je pred tem bil popolnoma nepoznan. V ogromnem zabaviščnem parku sem delal skupaj s študenti z vsega sveta in z lokalci. Svet se mi je odprl in tako bil na dlani, takrat sem takoj vedel, da hočem več in več. Tako sem v zadnjih desetih letih obiskal več kot 50 različnih držav sveta in stopil na tla šestih kontinentov (ostala mi je le Antarktika),« je v pogovoru za Rodno grudo uvodoma povedal sogovornik.
Živel si v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, trenutno pa živiš v Peruju – kaj si v teh različnih koncih sveta počel, kako si se preživljal?
Po izobrazbi sem diplomirani inženir prometa, ampak v tujini tega nisem počel nikoli, le v Sloveniji. Preživljal sem se z nešteto različnimi (priložnostnimi) deli. Veliko sem delal tudi v gradbeništvu, ker je bil tam dober denar. Ko gledam nazaj, sem za vse pridobljene različne delovne izkušnje zelo hvaležen. Vse to mi je pomagalo, da sem pred petimi leti zbral pogum in se odločil stopiti v svet prestižnega jahtinga. Med delom na zasebnih jahtah sem preplul polovico sveta, vse od Sejšelov do Paname (vključno s Sueškim in Panamskim kanalom). Ob pestrem delu za milijonarje in milijarderje sem dobil vpogled v luksuzen svet, ki je nam navadnim smrtnikom sicer nepoznan. Delo je zelo zahtevno, saj so pričakovanja od najpremožnejših ljudi zelo visoka, temu primerno pa je tudi plačilo za opravljeno delo.
Od kod ideja o spletnem poučevanju slovenščine?
Moje dekle (zdaj tudi zaročenka) je Perujka in oktobra 2025 sva se skupaj preselila v njeno domovino. Pred tem me je prišla obiskat v Slovenijo. Novembra sem začel razmišljati, kakšno delo bi lahko opravljal na daljavo (remote) oz. preko prenosnika. Ob poučevanju drugih ljudi sem zmeraj užival in takrat prišel na idejo, da bi se preizkusil v poučevanju slovenščine. Zaenkrat govorim šest jezikov, kar je posledica mojih dolgoletnih potovanj. Za začetek sem ponovil slovensko slovnico in se takoj lotil akcije. Leta 2018 sem med drugim kot prostovoljec poučeval v šoli v Gambiji, enih najrevnejših afriških držav.
Kako si navezal stike s Slovenci, ki živijo po svetu? Ali si naletel na kakšno posebej zanimivo zgodbo?
Prav v vseh državah, kjer sem živel dlje časa, sem zmeraj navezal stik s Slovenci. Najlepše izkušnje imam iz Avstralije in Kanade, saj sem se tam največ družil s Slovenci. Velikokrat sem se udeležil raznih srečanj, praznovanj, pustovanj, piknikov, nedeljskih kosil itd. Predvsem starejši Slovenci (dedki in babice) so me hitro vzeli za svojega, saj niso bili vajeni, da jih rad pride obiskat kdo tako mlad. Zanimivih anekdot se je nabralo res ogromno in rad bi izpostavil pokojnega prijatelja Mirana iz Avstralije. Samo enkrat sem šel delat za njegovo firmo, nato pa sva se zelo povezala. Ostala sva tesna prijatelja naslednjih šest let oz. vse do njegove smrti zaradi težke zahrbtne bolezni.
Kakšno je po tvojem mnenju znanje slovenskega jezika med Slovenci po svetu?
V vseh teh slovenskih društvih se ljudje pogovarjajo slovensko in govorijo res dobro. Ampak tukaj mislim predvsem starejše. Redna druženja vsekakor pomagajo pri ohranjanju jezika, medtem ko naslednje generacije govorijo precej slabše. Še manj pa slovensko govorijo njihovi vnuki, kar je sicer razumljivo, saj se v njihovih šolah ne učijo slovenščine. To pomeni, da so odvisni od svojih staršev – kolikor so ti naklonjeni ohranjanju slovenskega jezika. Drugače je v nam okoliških državah, kot sta recimo Avstrija in Italija, tam otroci obiskujejo slovenske šole.
Kako potekajo tvoje lekcije, koliko učencev imaš in kakšna je njihova povprečna starostna struktura?
Vse moje učne lekcije potekajo na daljavo preko interneta. V večini primerov imam zasebne lekcije, nekaj pa je tudi skupinskih (par ali dva prijatelja). Trenutno imam 20 učencev, največ je Američanov in nemško govorečih učencev. Včasih sem res presenečen, iz katerih držav vse prihajajo moji učenci, imam namreč tudi učenke s Tajvana, iz Mehike, Malte, Brazilije itd. Najpogostejši razlog za željo po učenju našega jezika pa je v tem, ker je njihov partner Slovenec ali Slovenka. Nekateri se učijo slovenščine tudi zato, ker se želijo preseliti v našo državo. Največ imam učencev mlajše generacije. Najmlajša učenka stara 18, najstarejša pa 68 let.
Na katerih platformah poučuješ?
Poučujem na dveh različnih platformah, ki sta že več kot deset let vodilni na tem področju: Preply.com in Italki.com. Na vsaki platformi obstaja več kot 30.000 tutorjev (učiteljev), ki poučujejo več kot 90 različnih jezikov.
Tukaj je še povezava do mojega profila:
Kje vidiš prednosti spletnega poučevanja?
Prednost je vsekakor v tem, ker gre za osebno interakcijo 1:1 in se lahko svojemu učencu posvetim maksimalno. Imam nekaj učencev, ki so se v preteklosti že udeležili skupinskih tečajev, ampak so tam v večji skupini samo številka. To pomeni, da se učitelj ne more posvetiti vsakemu posamezniku in je njihov napredek počasnejši. Svojemu učencu na koncu lekcije pošljem tudi domačo nalogo, ki jo naslednjič skupaj pregledava. Z nekaterimi se ujamem tako zelo dobro, da lahko rečem, da smo postali že prijatelji.
Kaj je za tvoje učence najtežje pri učenju slovenščine?
Brez dvoma: dvojina! Nekateri še niso slišali, da kaj takega obstaja. Tudi ko vadimo že veliko primerov, jim dvojina še zmeraj ni ravno jasna. Ko imajo tabelo pred sabo, jim je dvojina lažja, ko pa morajo govoriti »iz glave«, pa jim je res zelo težko.
Kje se vidiš čez deset let?
To je vprašanje, ki sem ga prejel že velikokrat in zmeraj imam pomisleke, saj nimam ob sebi kristalne krogle. Težko bi odgovoril že na vprašanje, kje se vidim čez dve leti, saj sem doslej zmeraj šel s tokom. 😊
Blanka Markovič Kocen
Foto: osebni arhiv P. B.
