Prirodoslovni muzej Slovenije je prvi in zato najstarejši muzej na Slovenskem. Leta 2021 je praznoval 200 let obstoja. Ustanovili so ga 1821. v nekdanji deželi Kranjski kot Deželni muzej, za javnost pa odprli deset let zatem.  Prav naravoslovne zbirke so bile najpomembnejše, še posebej znamenita med njimi pa je bila zbirka mineralov, ki jo je zbral Sigismondo (Žiga) Zois (1747 – 1819) in je bila tedaj najpomembnejša mineraloška zbirka v tem delu Evrope.

Eden izmed naslednikov Deželnega muzeja je Prirodoslovni muzej Slovenije, ki hrani naravoslovne zbirke prvega muzeja na Slovenskem. Njegovo poslanstvo je tesno povezano z zakladnico geološke dediščine in biotsko pestrostjo Slovenije. V svoje zbirke pa uvršča tudi predmete premične dediščine iz drugih držav in celin. Tako je Prirodoslovni muzej Slovenije na področju mineralov prejel donacije Slovencev, ki živijo v tujini, s kar petih celin: Evrazije, Severne in Južne Amerike, Avstralije in Afrike.

Zakaj so minerali pomembni?

Zakaj izpostavljamo prav minerale? Zakaj so tako posebni, tako drugačni? Odgovor je dokaj preprost. Minerali so odgovor na dogodke v Zemlji, na geološke procese, ki se odvijajo na našem modrem planetu. Tvorijo trdne kamnine in te trdno Zemljino skorjo, na kateri so se razvila okolja in zaradi katerih je nastalo in se razvija življenje. So bistvo geodiverzitete, torej raznolikosti življenjskih okolij, ki dajo možnost, da se življenje bolj ali manj razbohoti in tako vpliva na biodiverziteto. Danes poznamo že več kot 5000 mineralov, a je morda tistih pomembnejših, kamninotvornih, le nekaj več kot 200. Kljub temu pogosto sestavljajo edinstveno združbo kamnin, rud ali preprosto kristalov, ki smo jih prepoznali kot koristne za razvoj naše civilizacije. Danes je v vsakem sodobnem stanovanju na različne načine predelano vsaj sto naravnih mineralov. Zato so le-ti pomemben del razvoja človeka in naše civilizacije nasploh.

Minerali, kamnine, rude ali preprosto kamen je od nekdaj sopotnik človeka. Kako je bil pomemben, priča tudi dejstvo, da smo posamezne stopnje v razvoju naše civilizacije poimenovali starejša in mlajša kamena doba. Tudi bakrena, železna doba itd. so tesno povezane s kamnom. Dandanes je kamen pomemben, ker so v njem zaloge nafte in še bolj zaradi vira pitne vode.

Kdor koli pozna kamen, ga zna razbrati v naravi, iz njega pridobiti koristne snovi, tisti ima prednost pred drugim, ki tega znanja ali možnosti nima. Kamen pa je lahko, preprosto, tudi samo lep. To dokazujejo številne arheološke najdbe, ki razkrivajo odnos naših prednikov do lepote prav skozi okraske iz kamna. Kamen, naj bo v obliki minerala ali kamnine, je zato del naše dediščine, in so neme priče dogodkov zadnjih 4,6 milijarde let, odkar je nastalo naše Osončje. Raziskujemo jih, da bi lažje in bolje živeli, hranimo pa jih kot materialne dokaze v muzejih. V Sloveniji je edini državni naravoslovni muzej prav Prirodoslovni muzej Slovenije, ki hrani tako zgodovinske kot nove mineraloške zbirke.

Osamosvojitev Slovenije je odprla nove donacije

Območje Evrope je bilo v času nastajanja prvih naravoslovnih muzejev del pomembne industrijske revolucije. Številni delujoči rudniki, napredek v industriji in vse več kapitala so prispevali k mirnejšemu političnemu življenju. Muzeji so postali del razvitih družb, v katerih so dobesedno kopičili predmete iz svojih držav in kolonij, ki jih je bilo zaradi industrijskega napredka in kapitala vedno več. Deželni muzej v Ljubljani je zbiral predvsem predmete s Kranjske. Po zaslugi znamenitega mecena barona Sigismonda (Žige) Zoisa pa je muzej prejel, sicer po njegovi smrti, zbirko mineralov, ki vsebuje ne samo slovenske, ampak in predvsem evropske minerale.

Več kot 150 let po njegovi smrti muzej ni prejemal mineralov iz drugih držav, redke so bile donacije po drugi svetovni vojni. Z osamosvojitvijo Slovenije se je vzpostavila vez med Slovenci v tujini in Prirodoslovnim muzejem Slovenije. K tem vezem so prispevali posamezni zbiratelji in tudi sodelovanje med institucijami. 

Argentina in Brazilija

Med prvimi donacijami na področju mineralov so bili minerali iz južne Amerike, ki jih je zbrala gospa Vida Sotiropulos iz Argentine.  Muzeju jih je darovala 45, prvi del leta 2002 in drugega leto zatem. Največ primerkov je prav iz Argentine in med njimi so kristali čadavca, ahati, pa mineral atakamit iz znamenite puščave Atacama, glinenci, ahati in drugi. Poleg mineralov sta tudi dva primerka fosilov, in sicer okremenjen les in fosilna palma. Nekaj darovanih primerkov izvira tudi iz Brazilije, na primer beril in kremen.  Donacija gospe Sotiropulos je izjemna, saj pričara barvitost mineralov in njihovih oblik, ki jih zaradi drugačnih geoloških danosti v Sloveniji nismo vajeni.

Avstrija in Vietnam

Z območja Evrope in Azije je Prirodoslovni muzej dobil manj mineralov, vendar pa zato pomembno knjižno gradivo. Prof. dr. Marko Zlokarnik iz Gradca v Avstriji  je muzeju daroval vezane letnike dveh mineraloško zelo pomembnih revij: Lapis in Mineralogical Record. Iz Azije pa je muzej dobil v dar meteoritsko steklo iz Vietnama. Muzeju jih je podaril Jani Pintarič, pri tem pa posredoval njegov brat Marko Pintarič. Jani Pintarič  se je v času donacije še vračal v Slovenijo, a je kmalu ostal v Vietnamu, medtem ko je njegov brat Marko vselej živel v in še živi v Sloveniji.

Darovani primerki meteoritskega stekla so nastali ob padcu velikega meteorita (asteroida), ki naj bi padel pred 790.000 leti v zalivu Tonkin. Ta leži v severnem delu Kitajskega morja ob severnem Vietnamu in južni Kitajski, ko je bil nivo morja nižji in zato to ozemlje kopno oziroma prekrito s plitvim morjem.  Meteoritsko steklo je poletelo več kot 7.000 kilometrov visoko in je popadalo na območje, veliko skoraj 150 milijonov km2. Polje se razteza v jugovzhodni Aziji (Tajska, Laos, Vietnam, Kambodža in južna Kitajska), seže preko Filipinov, Indonezije, Malezije, Jave vse do zahodnega dela Indijskega oceana, na jugu pa do južne Avstralije. Avstralsko-azijsko polje tektitov je eno izmed petih na Zemlji in daleč največje s številnimi nahajališči, saj prekriva skoraj 30 odstotkov  površja Zemlje. Primerki meteoritskega stekla iz Vietnama se imenujejo vietnamiti in so značilno temo zeleni. Darovani primerki so vrhunske kakovosti.

Avstralija in Tasmanija

Avstralija je tradicionalno dežela dragega opala. Marsikateri prebivalec Evrope se je prav zaradi tega kamna naselil v Avstraliji in skušal zaživeti boljše življenje. Le redkim je to dejansko uspelo – vsaj na področju mineralov. Toda Avstralija je mnogo več, kar zadeva naravna bogastva in z njimi povezanimi minerali. Tako je Ciril Kovačič iz Avstralije muzeju podaril nekaj primerkov mineralov, ki so izjemni v svetovnem merilu. Najpomembnejša njegova donacija je skupek kristalov krokoita, ki meri približno 10 x 15 x 22 cm. Zato si ta kamen zasluži malo daljšo predstavitev.

Krokoit je živo oranžno do rdeč mineral, ki je po kemijski sestavi svinčev kromat (PbCrO4). Zaradi omenjene kemijske sestave je šestkrat težji od vode. Odlikuje ga zelo visok sijaj, ki je skoraj diamanten. Nahajališč z  zbirateljskimi primerki po svetu ni prav veliko; Brazilija, Filipini, Rusija, Nemčija, Južnoafriška republika … ampak daleč najimenitnejše nahajališče je na vzhodni obali Tasmanije. Leta 2000 ga je guverner Tasmanije razglasil za uradni mineralni emblem Tasmanije. In Ciril Kovačič je Prirodoslovnemu muzeju Slovenije daroval enega izjemnih primerkov tega minerala, ki je bil javnosti v preteklih dvajsetih letih že večkrat predstavljen. Razstavljen je tudi na trenutni občasni razstavi, ki prikazuje soli, in sicer v delu, kjer razstava razlaga, kaj so soli po kemijsko in kaj soli po “domače”. Med drugimi darovanimi primerki Cirila Kovačiča so še rodonit, sadra in kremen iz Avstralije. Viktor Sitar pa je iz Avstralije muzeju daroval nekaj primerkov belega opala, med njimi tudi opalizirano školjko.  

Madagaskar

Madagaskar postaja vse bolj priljubljena destinacija ne samo Evropejcev nasploh, ampak med njimi še posebno Slovencev. Razlogi za življenje na tem otoku so sila različni, zanimivo pa je, da je kar nekaj Slovencev z Madagaskarjem povezanih prav zaradi kamna. Prirodoslovni muzej Slovenije je s Prijatelji darovalci iz Madagaskarja začel sodelovati v letu 2021. Lev Tit Pogelšek in Katarina Zoja Pogelšek sta muzeju darovala okrasne kamne Madagaskarja. Med vzorci so kremeni, čadavci, ametisti, jaspisi, roženci, turmalini … Pri donaciji sta posredovala Leon Poglešek in Jani (??), s katerima muzej že nekaj let sodeluje na področju mineralov. Darovani primerki okrasnih kamnov so sedaj del izobraževalnega procesa, saj bosta del kamnov v okviru diplomskega dela zbrusila študenta Višje Strokovne šole v Sežani, Žan Kobal in Matjaž Grzetič. Zbrusila bosta zbirko enako velikih kabošonov iz vsakega posameznega vzorca ter še serijo drugačnih kabošonov in tudi nekaj fasetiranih kamnov. Darovani primerki okrasnih kamnov tako niso postali samo del zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ampak tudi gradivo za izpopolnjevanje učenja brušenja mineralov. Muzej namreč že več kot desetletje tesno sodeluje z Višjo strokovno šolo v Sežani, ki edina v Sloveniji uči brušenje plemenitih kamnov. Javnosti bo donacija predstavljena jeseni 2022.

Prirodoslovni muzej Slovenije v prihodnosti

Prirodoslovni muzej Slovenije se že več kot tri desetletja trudi pridobiti nove prostore – tako za delo in depoje kot za razstave. Prvotni načrti so bili narejeni za gradnjo novega objekta na območju Biološkega središča v bližini Živalskega vrta v Ljubljani. Trenutno pa je v sprejemanju Nacionalni program za kulturo, v okviru katerega naj bi muzej pridobil prostore na Metelkovi. Kakšne bodo politične odločitve, ne ve nihče, zagotovo pa bodo minerali pomemben del razstav, saj so eni izmed najbolj barvitih in povednih predmetov naravne dediščine. Zato jih ljudje radi in s precej čustvi opazujejo, si jih ogledujejo in včasih tudi potipajo.

Na tem mestu se vsem donatorjem, Prijateljem darovalcem Prirodoslovnega muzeja Slovenije, iskreno zahvaljujemo za dosedanje donacije in vse skupaj ter vsakega posebej vabimo, da si ob obisku domovine pride ogledat tudi del narave Slovenije in sveta, ki jo predstavlja Prirodoslovni muzej Slovenije.

Miha Jeršek