Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so to pomlad ustanovili Informacijsko točko za vračanje Slovencev v domovino, kjer rojaki iz sveta lahko dobijo vse potrebne informacije ter podporo in pomoč pri vračanju iz tujine.

Društva, ki povezujejo Slovence po svetu, že kar nekaj let opozarjajo na to, da bi se morala Slovenija aktivneje ukvarjati z izseljenci ali njihovimi potomci, ki se želijo vrniti v domovino. Minister Matej Arčon je spodbujanje in omogočanje vračanja ter spodbujanje stikov izseljencev z matično državo postavil med prioritete svojega mandata. Urad je zato začel s procesom oblikovanja akcijskega načrta na tem področju.

Vzpostavljanje stikov s pristojnimi organi in službami

Prvi od ukrepov je oblikovanje tako imenovanega »one desk« dostopa, torej vzpostavitev skupne informacijske točke, kjer rojaki iz sveta lahko dobijo vse potrebne informacije ter podporo in pomoč pri vračanju iz tujine.

Urad se pri oblikovanju odgovorov povezuje z občinami, upravnimi enotami, ZZZS, finančno upravo in drugimi državnimi organi, saj so vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo Slovenci ob vračanju v domovino, zelo pestri. »Vprašanja obravnavamo individualno, preko telefona in elektronske pošte. Načrtujemo tudi vzpostavitev stikov na drugih komunikacijskih platformah, kot so na primer Whatsup, Viber, Signal,« pojasnjujejo na Uradu. »Cilj je, da se kompleksni situaciji vsakega posameznika, ki potrebuje našo pomoč, res posvetimo ter ponudimo konkretne, koristne odgovore in napotke. Ko je potrebno, tudi pomagamo pri vzpostavljanju stika s pristojnimi v drugih službah.«

Sodobni izseljenci in potomci zgodovinskih izseljencev

Ko govorimo o vračanju, je zanimivih več vidikov, ki so si med seboj tudi zelo različni. En vidik so sodobni izseljenci. Slovenija je, tako kot druge evropske države, soočena z globalno mobilnostjo. Živimo v času, ko se številni posamezniki odločajo o tem, da bodo del svoje profesionalne in osebne poti preživeli v drugih državah Evrope ali v čezoceanskih državah. »Pomembno je, da naša država v teh tokovih ostane zanimiva in konkurenčna. Minili so časi, ko smo se borili proti tako imenovanemu begu možganov. Danes razumemo, da je izkušnja v tujini, predvsem za mlade generacije, zelo pomemben del osebne in profesionalne rasti. Slovenija pa mora olajšati odločitev o tem, da novi izseljenci z domovino sodelujejo oziroma se odločijo za vrnitev. Velikokrat so tematike, kot so šola za otroke, služba za zakonske partnerje, prijave v zavarovanja, priznavanje študijskih nazivov in podobno razlogi, ki nove izseljence odvračajo od vrnitve v Slovenijo. Info točka želi pomagati pri razreševanju teh dilem,« pojasnjujejo na Uradu.

Drugi pomemben vidik so potomci zgodovinskih izseljencev. V zadnjem obdobju se, na primer, opaža omembe vredno vračanje Slovencev predvsem iz Južne Amerike. Pomembno je, da je Slovenija odprta do Slovencev iz sveta, ki v naši državi vidijo svojo karierno priložnost. To je pomembno tudi zaradi potreb trga delovne sile v naši državi.

Ključne težave, s katerimi se rojaki srečujejo ob vračanju

Težave so zelo različne, med pogostejšimi izzivi so:

  • zdravstveno in pokojninsko zavarovanje – kako se prijaviti, kako si zagotoviti dostop do pravic, kako si urediti prenos pravic, pridobljenih v drugih državah;
  • šolanje in varstvo otrok – kako vključiti otroke v slovenske šole oziroma jih prešolati, kako urediti dopolnilno učenje slovenskega jezika;
  • vključevanje zakonskih partnerjev v delovno in socialno okolje;
  • davčni izzivi;
  • priznavanje študijskih, znanstvenih in strokovnih nazivov.

 Pozitiven odziv

Kot ugotavljajo na Uradu, so se Slovenci po svetu pozitivno odzvali na vzpostavitev informacijske točke, in to iz dveh razlogov – ker s tem Slovenija nudi konkretno podporo in pomoč ter hkrati Slovencem v svetu pošilja pomembno sporočilo, da so doma vedno dobrodošli. »Povpraševanje po pomoči ni odvisno od sezone. S količino in strukturo vprašanj se za zdaj spoprijemamo brez zastojev in težav,« sporočajo z Urada.

Blanka Markovič Kocen

Foto: USZS