Med udeleženci letošnje likovne kolonije Most na Soči je bila tudi Martina Markich, Slovenka iz Londona, ki je takole strnila vtise: »Moji vtisi s kolonije so čudoviti. Vanjo sem se prvič prijavila in nisem vedela, kaj pričakovati. Ne samo da sem spoznala prečudovit del Slovenije, Most na Soči, prišla sem tudi v krog umetnikov, med katerimi je izredno prijetna energija, zanimive zgodbe in toplina, ki je obdarjena z ustvarjalnostjo.«
Pred 30 leti za leto dni v London
Martina je pred 30 leti za eno leto odšla v Anglijo kot varuška. »Ko sem se vrnila v Slovenijo, za svojo prihodnost nisem videla nobenih vrat več odprtih. Šla sem v Pariz, kjer sem se navdušila nad umetnostjo. Ko sem se po pol leta vrnila v Slovenijo, sem želela študirati v Ljubljani, a so v tistih časih žal sprejeli samo štiri študente iz vse Slovenije. Postavila sem si cilj, da si bom sama plačala študij v Angliji. Veliko sem se izobraževala sama, tako da sem dobila delo kot pomočnica v arhitekturi, kar mi je omogočilo plačati študij umetnosti v Londonu. Leta 2000 sem doštudirala umetnost (Univeristiy of Westminster) in sočasno postala mati prvi hčerki,« pove Martina.
V svobodnjaških vodah
Družina in skrb za štiri otroke sta sogovornici preprečili, da bi delala kot umetnica. »Sem pa takrat začela z učenjem umetnosti. Čas sem prilagajala družini, tako da mi je najbolj ustrezalo delo kot samozaposlena učiteljica.«
Martinini tečajniki in slušatelji so vseh starosti, od najmlajših do najstarejših, različnih sposobnosti in narodnosti, od bogatašev do beguncev. »Delam v različnih šolah, institucijah in tudi v zasebnih hišah. Že deset let vodim umetniške tečaje v ‘Marlborough College Summer School ‘, to je šola, kamor je hodila princesa Kate Middleton,« pripoveduje sogovornica. »Ker se ukvarjam z različnimi skupinami ljudi, se jim prilagajam. Vodim tudi terapevtske delavnice, namenjene zdravljenju.«
Martina pove, da vedno uporablja več tehnik, saj je študirala Mixed Media Art. »Zelo veliko fotografiram in rada ustvarjam kratke videe in animacije. Rada delam tudi z vodenimi barvami. V Mostu na Soči dominira čudovita barva vode, most in, kakor povsod po Sloveniji, čudovite zelene trate. Tako, da je ena slika z akvareli kar klasično preprosta, z vodo in travnikom, ki so me spremljali na vsakem jutranjem sprehodu do ateljeja ta teden.
V koloniji jo je navdušila tudi predstavitev cerkve in čudovitega umetnika Toneta Kralja. »Vstop v cerkev me zelo navdušil, zgodovina njegovega življenja in informacije o freskah pa so bili navdih za moje preostale slike.«
Slovenščina pri srcu in v srcu
Martina tudi po 30 letih življenja v Londonu odlično govori slovensko. »Slovenščina je moj materni jezik. V gimnaziji sem veliko brala. Kljub temu da v Angliji živim deset let dlje kot v Sloveniji, mi je slovenščina vedno v srcu,« pravi. »Z rodno domovino na žalost nimam veliko stikov, se pa kljub vedno prisotni finančni stiski vedno trudim, da jo obiščem vsaj enkrat na leto za teden dni. Ta teden sem prvič po dvajsetih letih obiskala Slovenijo sama, doslej so me namreč vedno spremljale hčere. Stanje likovne umetnosti v Sloveniji Martina ocenjuje zelo visoko. »Slovenci so zelo ustvarjalni,« je prepričana, čeprav njihovim trendom na umetniškem področju ne more stalno slediti.
Vedno tam, kjer je pozitivna energija
In kje se Martina vidi čez deset, petnajst let? »To je težko vprašanje. Trenutno še vedno kot samohranilka svoje otroke preživljam z učenjem umetnosti, kam pa me bo pot vodila v prihodnje, lahko samo ugibam. Prepuščam se intuiciji in težim tja, kjer je dobra in pozitivna energija.« Želja po slovenski domovini je vedno prisotna, pravi, » … družina in delo me še vedno vežeta na Anglijo. Kot odprta in spiritualna oseba pa se verjetno lahko prilagodim kateri koli okolici, kjer ima tudi moja prisotnost smisel.«
Blanka Markovič Kocen
Foto: Dare Trobec