Vsakoletno srečanje Slovencev iz sveta v domovini, poimenovano Dobrodošli doma, se je tudi letos začelo v Državnem zboru z jubilejnim XX. Vseslovenskim srečanjem, ki je bilo tokrat namenjeno mladim. Pod skupnim imenovalcem »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu – nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine« so se zvrstile zanimive razprave, obenem pa je bila to priložnost za izmenjavo stališč, seznanitev s stvarnostjo in izzivi, pa tudi navezavo in krepitev stikov.

Kot je uvodoma dejal Danijel Krivec, podpredsednik državnega zbora, letošnja tema Vseslovenskega srečanja ponuja številna vprašanja, kako mladi iz četrte in pete generacije Slovencev po svetu doživljajo Slovenijo. Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v nagovoru poudaril, da ni prihodnosti brez mladih, zato slednji potrebujejo naš optimizem in pogum. »Mladim moramo dati čas, da uspešno končajo izobraževanje, prostor in priložnost, da se izkažejo,« je poudaril minister Arčon, Suzana Lep Šimenko, predsednica Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pa je dodala, da moramo mladim stati ob strani in jim biti v oporo. Izpostavila je tudi zasluge Slovencev iz sveta za mednarodno priznanje slovenske države.

Zlatko Štiglić, akademski glasbenik, kulturolog, mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in doktorski študent na FDV v Ljubljani, je spregovoril o kulturnem povezovanju Slovencev na Hrvaškem in izpostavil pomen slovenskih kulturnih društev in opomnil na izzive, s katerimi se mladi na Hrvaškem srečujejo, Julija Cvetkovič, Slovenka iz Avstralije, pa je slikovito opisala svoje življenje »Downunder« in poudarila, da ima družina ključno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika in identitete. »Če hočeš biti Slovenec v drugi državi, si moraš to želeti,« je poudarila Julija, ki je kot prva Slovenka v Avstraliji opravila slovensko maturo.

O tem, kako mladi Slovenci pomagajo okrepiti multiplikacijske učinke čezmejnega sodelovanja, je spregovoril Sandro Quaglia, predstavnik Sveta slovenskih organizacij in koordinator lokalne turistične organizacije Benečija. »Danes je zelo pomembno, da manjšinske strukture dajo mladim možnost vključevanja vanje,« je med drugim poudaril in dodal: »Pomagam braniti, kar je ostalo slovenskega pri nas.«

V razpravi je uvodoma nastopil Damian Ahlin, ki je med drugim spomnil, da so mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu postali nosilci slovenstva, ko so ustanovili Slovensko kulturno akcijo v Buenos Airesu. Slednja, kot je dejal, še danes živi, ustvarja in izpolnjuje poslanstvo.

Mag. Dejan Židan, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je predstavil Zamejsko gospodarsko koordinacijo, v okviru katere je ministrstvo v zelo kratkem času podprlo okoli 40 projektov, za štiriletni program pa je zagotovljenih 10 milijonov evrov. »Program ima namen okrepiti gospodarske temelje Slovencev v zamejstvu, poleg gospodarskega pa bomo v letu 2025 oblikovali tudi športni program,« je dejal Židan.

Gaia Galvani Kassi, predsednica društva Kekec, je v nadaljevanju predstavila večjezični istoimenski vrtec v Velikovcu, kjer se otroci učijo slovensko, nemško in italijansko, Lucija Vupora pa je govorila o politični participaciji slovenske nacionalne manjšine na Hrvaškem. Poudarila je, da v hrvaškem saboru ni predstavnika slovenske manjšine, politična apatičnost in nezainteresiranost slovenske manjšine pa po njenem mnenju pomeni grožnjo marginalizacije.

Dr. Dejan Valentinčič je predstavil Slovensko izobraževalno fundacijo Asef, ki že desetletje združuje slovenske študente in profesorje po svetu. Med dosežki v desetletnem delovanju je med drugim izpostavil, da od 177 štipendistov 80 odstotkov živi v Sloveniji.

O tem, kaj pomeni biti mlad Slovenec, rojen v tujini, je govoril Marjan Kolarič, ki opaža pomanjkanje slovenskih vrtcev, ki bi omogočili, da bi se otroci že v predšolskem izobraževalnem procesu učili slovenskega jezika in poudaril pomen plesnih skupin, športnih društev in podobnih struktur ter vsakoletne organizacije poletne šole. »Slovenska mladina v svetu je ponosna na svoje korenine, zato je naša dolžnost, da jim nudimo podporo,« je poudaril.

Aleš Jerman z ministrstva za notranje zadeve je predstavil možnosti pridobivanja slovenskega državljanstva, na njegovo izvajanje pa se je odzval dr. Boris Jesih, predsednik Združenja Slovenska izseljenska matica, ki je apeliral na ministrstvo, naj omenjene postopke poenostavi in jih naredi bolj razumljive, v nadaljevanju pa predstavil program srečanja Dobrodošli doma v Celju.

Blanka Markovič Kocen

Foto: USZS