Z 31. julijem 2024 je petletni mandat na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Clevelandu zaključila Alenka Jerak, ki si je v tem času prizadevala aktivno predstavljati in promovirati Slovenijo, njeno kulturo, dediščino, turizem in gospodarstvo, znanost ter posvetiti kar največjo pozornost delovanju tukajšnje slovenske skupnosti. V pogovoru za rodno grudo je strnila vtise in izkušnje iz mesta, ki mu mnogi pravijo kar »slovenski Cleveland«.

»Petletni mandat se morda zdi dolg, a kaj, ko smo vmes zaradi pandemije izgubili kar dve leti, za tem pa še nekaj časa, da so se stvari vrnile v nekakšno bolj ali manj zastavljeno normalo. Čeprav moram priznati, da svet po tej izkušnji ni enak tistemu, ki smo ga poznali pred pandemijo, ki nam je vsem  dala veliko, veliko novih izkušenj in izzivov. Osebno sem predvsem vesela, da smo v tem času na področju jurisdikcije Generalnega konzulata Cleveland (GK)  – to je deset zveznih držav ameriškega Srednjega zahoda, Pensilvanije in Kolorada – uspeli “premakniti stvari” na več področjih. Še posebej v delovanju in sodelovanju s slovensko skupnostjo, ki je kar v šestih od omenjenih desetih ameriških držav najštevilčneje zastopana. In ko omenjate Cleveland – sestrsko mesto Ljubljane: da, ta  še vedno ostaja največje “slovensko” mesto po številu predstavnikov slovenske skupnosti izven matične domovine,« pove Jerakova.  

  • Katera so bila vaša ključna prizadevanja pri konzularnem delu?

Osrednja naloga Generalnega konzulata v Clevelandu je seveda reševanje konzularnih zadev in pomoč slovenskim državljanom oz. tamkajšnji slovenski skupnosti, ki je vsekakor prioriteta in razlog obstoja GK. Zato smo naše delovanje udejanjali preko mota “Tu smo za vas in zaradi vas” ter mu sledili tako pri vsakodnevnem delu, kot tudi v konkretnih projektih.  A vendar moram poudariti, da je GK aktivno deloval tudi na drugih področjih – pri krepitvi prijateljskih odnosov s posameznimi zveznimi državami in na lokalni ravni, kakor tudi pri promociji in povezovanju partnerjev na področju gospodarstva, kulture, znanosti, izobraževanja, čebelarstva, enakopravnosti in opolnomočenja žensk ter drugih. 

  • S katerimi institucijami, tako slovenskimi kot tudi ameriškimi – ste največ sodelovali in katera področja so bila vam osebno najzanimivejša?

Z velikim veseljem lahko pohvalim odlično vzpostavljeno sodelovanje s številnimi ameriškimi institucijami, kjer sem imela vedno “odprta vrata”, tako na ravni zveznih držav in njihovih odločevalcev (npr. guvernerja Ohia DeWinea ali Narodne skupščine – npr. senatorja Yuka ali senatorke Antonio, pa tudi ameriškega senatorja Portmana), kot tudi na lokalni ravni (župan Clevelanda Bibb, predsednik  mestnega sveta Griffin, mestni svetnik  Polensek in drugi). Odlično sodelovanje je bilo vzpostavljeno tudi s predstavniki gospodarstva in podjetništva – z ministrico za razvoj Mihalekovo, Gospodarsko zbornico Ohio, JobsOhio, TeamNEO, številnimi Območnimi gospodarskimi zbornicami, kakor tudi tujimi zbornicami, ki delujejo v posameznih zveznih državah. Seveda ne smem pozabiti na plodno sodelovanje s konzularnim zborom, ki sem mu kot doajen predsedovala pet let, ter odlično sodelovanje s številnimi ameriškimi nevladnimi organizacijami in inštituti (npr. Global Cleveland, Clevelandski svet za mednarodne zadeve,  razvojne agencije), institucijami in posamezniki drugih narodnostnih skupnosti – in seveda še posebej slovenske.  

Sodelovanje s slovenskimi institucijami in posamezniki je bilo izjemno dobro, razvejano in je zajemalo številna področja delovanja. Med najpomembnejšimi nalogami delovanja v zvezi s slovensko skupnostjo je povezovanje in sodelovanje različnih delov skupnosti, spodbujanje zanimanja in delovanja srednje in mlajše generacije v delo skupnosti ter tesnejše povezovanje skupnosti z matično domovino. V obeh omenjenih kontekstih mi je bilo v res veliko podporo tudi razumevanje in sodelovanje z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, brez katerega kar nekaj slovenskih institucij po svetu danes sploh ne bi več obstajalo, in številnimi posamezniki!        

  • Bili ste organizatorka večine slovenskih prireditev v Clevelandu – na katere pa ste najbolj ponosni?

Hm, kar nekaj jih je. Vsak projekt je malo drugačen in na svoj način unikaten, poseben. A stična točka vseh z vsebinskega vidika je ta, da smo v njih vedno iskali sinergijo s Slovenijo ali slovensko skupnostjo. Z vidika izvedbe projektov pa smo k njihovi realizaciji pristopali z veliko pozitivne energije, inovativnosti, še posebej kar se tiče zmanjševanja visokih stroškov, predvsem pa z veliko ljubezni in srčnosti.

Morda bi omenila zgolj največji in najzahtevnejši projekt – vnovičen zagon t. i. Slovenskih dnevov v Clevelandu. Gre za skupek promocijskih, kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in kulinaričnih dogodkov na višji ravni, ki služijo kot povezovalni element med Slovenijo in Clevelandom ter tamkajšnjo skupnostjo. Z 10 do 14 dogodki, ki so potekali na različnih krajih in v sodelovanju z ameriškimi partnerji ter tamkajšnjimi slovenskimi institucijami in posamezniki, smo na eni strani promovirali moderno, zeleno, trajnostno in na številnih področjih zelo uspešno Slovenijo. Preko vključevanja slovenske skupnosti pa smo prispevali k njeni večji prepoznavnosti in zavedanju o njenem obstoju, predvsem pa prispevku k izgradnji in razvoju tega dela ZDA. Poseben pomen v tem projektu pa ima medgeneracijsko in vsebinsko horizontalno povezovanje, ki smo ga z dogodki načrtno zasledovali in – kar me še posebej veseli – okrepili.

Drug zelo uspešen in odmeven projekt  je potekal na področju čebelje diplomacije. Združili smo tri uspešne slovenske projekte, na katere smo tudi v domovini zelo ponosni in  naslavljajo splošno javnost, predvsem pa mlade: svetovni dan čebel, dan sajenja medovitih rastlin in tradicionalni medeni zajtrk (kot smo ga poimenovali v ZDA). V okviru teh izobraževalnih dogodkov smo skupaj z ameriškimi partnerji – predvsem s Čebelarsko zvezo Ohio, Zvezami čebelarjev širšega Clevelanda in treh okrajev ter z območnimi gospodarskimi zbornicami uspeli ameriškim učencem (skupaj s čebelarji-prostovoljci) približati pomen čebel in opraševalcev ter njihov vpliv in pomen na prehransko verigo, okolje, biotsko raznovrstnost in nasploh na naš planet ter prihodnost. Gre za izobraževalni proces čez 800 šolarjev na enajstih osnovnih in srednjih šolah po vsem Ohiu. Projekt smo uspešno predstavili tudi otrokom vseh treh sobotnih slovenskih šol v Clevelandu in Lemontu, ter udeležencem poletnega tečaja slovenske šole v Milwaukeeju/Wisconsin, Lemontu/Illinois in na dnevu slovenske dediščine v Betlehemu/Pensilvanija. V posebno čast mi je bilo povabilo francoskega generalnega konzula v Chicagu, da ta uspešen projekt predstavim širši javnosti Illinoisa v Zgodovinskem muzeju Chicaga v okviru francoskega projekta “Noč idej”.

  • Kot pooblaščena ministrica in namestnica veleposlanikov ste delovali v Švici, Nemčiji in na Nizozemskem, službovali pa tudi na Hrvaškem in v Kanadi. Kako se je delo v Clevelandu razlikovalo od tistega v omenjenih državah?

V državah, ki ste jih omenili, sem delovala na Veleposlaništvih, medtem ko je bilo delo v Clevelandu vezano na delo oz. naloge, ki sodijo v vsebinski delokrog in krajevno jurisdikcijo Generalnega konzulata. Delovanje konzulatov je praviloma bolj vezano na splošno promocijo, predvsem pa  delovanje v konkretnih zadevah na lokalni ravni (v našem primeru zvezne države in njihove okraje ter mesta). Gre za reševanje konzularnih problemov, nudenje konzularne pomoči, kulturne, promocijske, gospodarske, izobraževalne in druge projekte ter seveda za skrb za slovensko skupnost.

  • Kakšen je po vašem mnenju pomen Kluba diplomatov Slovenije?

Menim, da je vsakršno neodvisno strokovno povezovanje in sodelovanje načeloma dobro – za znanstveni in praktični razvoj stroke, mreženje, strokovno izpopolnjevanje in učenje, deljenje in izmenjavo izkušenj, povečanje vidnosti in dosežkov stroke – v našem primeru diplomacije in mednarodnih odnosov. Ob siceršnjem delovanju državnih institucij Klub lahko igra pomembno dodano vrednost pri ozaveščanju o delovanju slovenske in svetovne diplomacije, njenih ciljih, metodah dela, ter konec koncev uspehih.    

  • Kakšne so možnosti povezovanja slovenskega gospodarstva z ameriškim in ali menite, da v matični domovini dovolj storimo za to?

Menim, da so možnosti za povezovanje slovenskega in ameriškega gospodarstva na številnih področjih skupnega interesa izjemno velike, a žal moram iz svojih izkušenj povedati tudi, da le-te še vedno niso dovolj izkoriščene. Amerika predstavlja ogromen trg z neskončnimi možnostmi sodelovanja. Res pa je tudi, da v sedanjem delovanju in povezovanju na globalni ravni nista več dovolj samo odličen proizvod ali storitev. Pred vstopom na ta izjemno konkurenčen in dokaj zasičen trg morajo biti podjetja tudi zelo dobro informirana (predvsem na področju davčnih in zaposlovalnih politik, ki se v ZDA razlikujejo od države do države)  izjemno dobro pripravljena (raziskava trga, opis produkta/storitve, vizija vstopa/prodaje/razvoja/investicije, pomen ima tudi inovativni in/ali okoljski vidik produkta/podjetja, potrebna je marketinška strategija, reference, ipd.). Vse to seveda ni zastonj in naša podjetja še vedno povsem ne dojemajo, da je za uspešen prodor na novi trg pač treba tudi nekaj investirati, kar še posebej velja za ZDA, kjer se plačuje praktično vse. Slovenska država in gospodarska diplomacija (MZEZ ter Veleposlaništvo RS v Washingtonu in GK Cleveland ali druge slovenske institucije kot so MGTŠ, SPIRIT, GZS, ki v določeni meri subvencionirajo vstop slovenskih podjetij na tuje trge ali njihov skupni nastop na sejmih na primer) lahko pri navezovanju stikov z ameriškimi gospodarskimi subjekti pomagamo zgolj v omejenem obsegu, a končni uspeh je seveda odvisen od samega podjetja. Veseli me nedavna ustanovitev Ameriško-slovenske zbornice, s sedežem na Veleposlaništvu RS v Washingtonu, ki ga vodi izkušena managerka Saša Mrak Hendrikson, pri ustanavljanju in delovanju katere sem bila tudi sama dokaj angažirana. Prepričana sem, da bo zbornica, ki jo sestavljajo tudi v ZDA živeči uspešni slovenski poslovneži različnih profilov, uspešno pomagala slovenskemu gospodarstvu in podjetjem z vstopom na ameriški trg, prav tako pa tudi spodbujala ameriška podjetja za sodelovanje s slovenskimi in morda tudi njihove investicije v Slovenijo.           

  • Kako boste v Clevelandu pridobljene izkušnje uporabili pri svojem prihodnjem delu in katerim izzivom se po vrnitvi posvečate?

Tudi diplomati se, tako kot predstavniki drugih poklicev, izobražujemo in pridobivamo znanje in izkušnje vse življenje, vedno in povsod, kjer delujemo. Vsaka izkušnja, tako pozitivna kot negativna, je pomembna in lahko prispeva k naši poklicni, pa tudi osebni rasti. Le sprejeti jo je moramo z odprtostjo in morda včasih tudi malo samokritičnosti.

 Sama sem se v svoji 37-letni karieri v diplomaciji ob vsaki novi razporeditvi v notranji ali zunanji službi z veseljem nenehno učila, izpopolnjevala, pa tudi dopolnjevala. Ob tem, da je imela moja generacija še dodatno, a zelo pomembno nalogo – prilagoditi se novim tehnološkim izzivom in drugim globalnim spremembam moderne družbe. Tako pač je, to je realnost, ki jo je treba sprejeti in se ji prilagoditi – v nasprotnem te napredek (in čas) “povozita” in hočeš-nočeš nazaduješ … Trenutno delam na Sektorju za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe, ki “pokriva” izjemno veliko število držav, ki se med seboj v vseh pogledih – geografskih, zgodovinskih, političnih, gospodarskih, družbenih in drugih, močno razlikujejo. Regijo Latinske Amerike in Karibov sicer poznam iz delovanja v notranji službi ministrstva v devetdesetih letih – a se je v zadnjih desetletjih dinamika v regiji zelo spremenila. Tako da večina stvari, ki so veljale nekoč, danes več ne drži. In tako se spet znova učimo – in prav je tako!              

  • Vas še vleče v tujino in če je temu tako, v katere dele sveta najbolj?

Ja, moram priznati, da me po vseh teh letih izmeničnega službovanja doma in v tujini in z njim povezanimi dogodivščinami ter izzivi – eni so enostavni in lažje rešljivi, drugi pa kompleksnejši in seveda težji, še vedno vleče v tujino. Poklicna deformacija? Morda. Pri tem moram  izpostaviti, da vedno znova po letih odsotnosti  vedno rada pridem domov. V domovini osebno živeti in delati ter biti vsakodnevno del delovanja države ni enako kot slediti dogajanju preko spleta ali priti na konferenco, posvet, delovno srečanje … Vedno znova človek spoznava nova področja dela, ljudi … A ker rada, z velikim veseljem ter srčnostjo opravljam svoj poklic, še raje pa se spopadam z novimi izzivi, ki jih pri našem delu v tujini ne manjka, se vedno znova z velikim veseljem in novimi pričakovanji vračam na delo v tujino. Pri tem še posebej cenim možnost, ki nam jo v razumnem okviru pri delu v zunanji službi dopušča naš delodajalec, Ministrstvo RS za zunanje in evropske zadeve, in sicer gre za  delovanje z veliko mero  samoiniciativnosti, samostojnosti in inovativnosti.

In še na vaše vprašanje, v katere dele sveta me vleče? Vsak del sveta je poseben, enkraten, drugačen. Ker sem po naravi zelo radovedna oseba in tudi v prostem času z družino zelo veliko potujem in odkrivam svet, sta zame z delovnega, pa tudi osebnega vidika vsak kontinent in vsaka država drugačna zgodba in drugačen izziv. Kaj pa bo prinesla prihodnost, bo treba še malo počakati. Upam, da kaj zanimivega!   

Blanka Markovič Kocen

Foto: osebni arhiv A. J.