V septembru je Slovenijo obiskal priznani ameriški umetnik slovenskih korenin iz San Francisca, Gary Bukovnik. Njegov prihod smo omogočili na Združenju Slovenska izseljenska matica, v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Svoj delež je prispevala tudi ameriška ambasada v Ljubljani.

Slavnostno odprtje razstave je bilo 15. septembra ob 18. uri v nabito polnem Atriju ZRC SAZU. Dogodek je odprl dr. Boris Jesih, predsednik Združenja SIM, ki se je ob tej priložnosti zahvalil umetniku za njegov edinstven prispevek k slovenskemu kulturnemu prostoru. Prisotne sta nagovorili tudi dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ter mag. Mojca Jan Zoran, direktorica JSKD.

V imenu ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je umetnika pozdravil Brian Greany, odpravnik poslov, slavnostni nagovor pa je imel tudi Matej Arčon, podpredsednik Vlade RS in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tej posebni priložnosti je Gary Bukovnik Republiki Sloveniji podaril svoje likovno delo z naslovom Pomladna kompozicija kot izraz spoštovanja in prijateljstva. Donatorsko pogodbo je v imenu Republike Slovenije podpisal minister Arčon. Po zaključku razstave slika krasi sejno sobo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Glasbeni gostje na odprtju so bili člani okteta Jurija Dalmatina iz Boštanja, ki jih je izbral umetnik osebno, saj jih je imel priložnost slišati med njihovo turnejo po ZDA. Pogovor s slikarjem je vodil dr. Tomaž Simetinger, ki je razkril umetnikovo ustvarjalno pot, njegovo ljubezen do cvetja ter spomine na babičin vrt, ki ga je kot otrok občudoval z rokami na hrbtu.

Ob obisku v Sloveniji je Gary Bukovnik sodeloval tudi na pogovornem večeru Sredi domovine, ki ga je organiziral urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodila državna sekretarka Vesna Humar. Poleg tega je umetnik izvedel delavnico in prikaz svojega ustvarjanja v prostorih JSKD.

Po zaključku razstave v Atriju ZRC SAZU so umetnikova dela krasila prostore SIM, od 24. oktobra dalje pa bo del razstave na ogled tudi na Uradu Vlade RS  za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob razstavi je SIM izdala tudi katalog, katerega besedilo je prispevala dr. Vida Slađana Mitrović in ga objavljamo v celoti.

Jasmina Ilič Draković

GARY BUKOVNIK: VEČNA POMLAD

Gary Bukovnik je mednarodno uveljavljeni umetnik. Njegova dela so bila razstavljena v pomembnih ameriških galerijah kot tudi na Kitajskem, Japonskem in v Evropi. Rojen je v Clevelandu, pozneje pa se je preselil v San Francisco. Priimek Bukovnik razkriva njegove slovenske korenine. Oba stara starša sta Slovenca, ki sta se spoznala v ZDA. V našem umetniškem prostoru so njegova dela že dobro znana, saj se je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 2010 je v Ljubljani osebno prikazal nastajanje akvarela. Na tokratni razstavi pod okriljem Slovenske izseljenske matice v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU ter Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti umetnik razstavlja akvarele manjših formatov kot tudi novo nastala monumentalna dela.

Gary Bukovnik je svojo umetniško pot zaznamoval z bogatimi cvetličnimi motivi. Njegov fokus so vsakdanja tihožitja, sestavljena iz orhidej, iris, sončnic, vrtnic, lilij, makov, tulipanov; z drugimi besedami, bujno cvetoča flora rezanega cvetja, postavljena v vaze ali lončke, postane živi objekt umetniške kreacije. V zahodni umetnosti ima upodabljanje cvetličnih kompozicij dolgo zgodovino. Spomnimo se bujnih cvetličnih aranžmajev na temnem ozadju Jan Davidsza de Heema, sončnic Vincenta van Gogha, lokvanjev Clauda Moneta ali povečanih cvetov Georgia O’Keeffe. Toda slikanje Garyja Bukovnika ni preprosto prenašanje okostenele zgodovine v sodobno polje, temveč je v tem motivu prepoznal osebni način potovanja v svet slikarstva in tukaj ustvaril lastni rokopis. Kot umetnik pogosto razlaga, da »… ni sam izbral motiva, temveč so rože našle njega.« Motivu z bogato zgodovino Bukovnik daje sodobni pečat. Obarvane ali prozorne vaze imajo pri tem pomembno vlogo, saj gledalec ne more spregledati njihovega sodobnega karakterja v preprostih oblikah valja ali kvadra. Njegove kompozicije so barvno bogate, živahne in razigrane. Ob tem najdemo tudi temo njegovih del – to je večna pomlad. Njegove slike so utrinek bujnega rastja in neustavljive življenjske radosti. Umetnik uporablja intenzivne barvne odtenke in močne kontraste, da bi upodobil krhkost življenja, ki ga v sebi nosijo bogati in raznoliki cvetovi. Živo koloristično napetost posebej poudarja bela barva podlage, ki dodatno okrepi barvne pigmente, da se izostrijo in izstopijo h gledalcu. Zaradi beline ozadja dobijo bogate barve cvetličnih oblik zgoščen, sevajoč in dinamičen zagon. Umetnik likovne izvedbe ne prepušča naključju, njegove slikarske stvaritve so precizno načrtovane, uravnoteženo postavljene in barvno premišljene. Kompozicije dajejo vtis, da je vsaka barvna poteza na svojem mestu, temeljito likovno pretehtana in usklajena s celoto. Če odmislimo realistične učinke cvetličnih objektov, lahko v teh kompozicijah prepoznamo močne konstrukte abstraktne umetnosti. Oblike in barve zaradi izjemne arhitektonske zgradbe likovnega prostora ustvarjajo popolnoma samostojno sporočilo. V njih počiva primarna estetika, ki v gledalcu sproža občutke ugodja, miru in varnosti. Belo ozadje na prvi pogled deluje kot prazen prostor, ki se giblje v neskončnost. Hkrati pa je ta belina logičen učinek svetlobe, ki zaseda celotno slikarsko polje in deluje kot mogočna oživljajoča sila. Umetnik s preprostimi in minimalističnimi slikarskimi potezami, kot je prosojna, subtilna senca vaze, določi podlago za postavitev objekta in motivu da pripadajoči prostor interjerja.

Gary Bukovnik je svojo ustvarjalno pot posvetil akvarelu, ki na eni strani zahteva izjemno tehnično spretnost rokovanja s prosojnimi barvnimi madeži, na drugi pa obsežne izkušnje v tem mediju. Sam akvarel je kompleksna kombinacija odličnega risarskega znanja, občutka za barvno kompozicijo, prelivanje in transparentnost barve. Gre za nepredvidljivo tehniko, ki jo je težko nadzirati, saj akvarelni madeži na podlagi ne prenesejo posebnih popravkov. V tem smislu akvareli Garyja Bukovnika združujejo tehnično izurjenost, odločno poznavanje akvarela in umetniško predanost nenehnemu iskanju novih možnosti pri upodabljanju cvetja.

V letu 2003, ko je deloval na ameriški akademiji v Rimu, se je zgodila pomembna prelomnica v njegovi umetnosti. Namesto cvetličnih aranžmajev, ujetih v zaključene formate in urejene kompozicije z vazami, je začel slikati ležeče motive cvetja. V njegovi umetnosti se je pojavil nov, bolj dinamičen pogled od zgoraj, ki je zamenjal klasično frontalno perspektivo. To ga je vodilo do drugačnih, bolj osvobojenih form, ki se nadaljujejo izven formata. Oblike cvetov so se povečale, postale so še bolj bohotne in neustavljive, da so se razpršile čez vse meje formata in se nemalokdaj spremenile v abstrahirane organske tvorbe. S tega vidika so posebej zanimive njegove monumentalne stvaritve, kjer gre za nadrealno povečane projekcije cvetov. Deli Pomlad in Lotus, denimo, sta linijsko zasnovani, celostenski kompoziciji, ki s svojo prisotnostjo spreminjata prostorske koordinate galerijskega prostora. Podobno kot celostenske poslikave Vodne lilije francoskega slikarja Claude Moneta delujejo tudi Bukovnikova monumentalna dela – so inkorporiran del arhitekturnih elementov. Tovrstne slike opazovalca v celoti telesno posrkajo vase, da se zdi, kot bi gledalec bil že neločljivi del prostorsko-slikarske instalacije.

Gary Bukovnik je zvest opazovalec in ustvarjalec novih kompozicij vsakdanjega življenja. V slovenskem prostoru njegova dela odpirajo drugačno sfero likovne umetnosti, ki je pri nas ostala nekoliko prezrta. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani je namreč zgodovinsko ostala zavezana na eni strani figuralnim kompozicijam, na drugi pa modernistični abstrakciji. Tihožitje oziroma cvetne kompozicije kot osrednji motiv umetnikovega izražanja doslej niso dobile pomembnejše veljave v našem likovnem prostoru. V tem smislu nas akvareli Garyja Bukovnika vodijo k novim oblikam likovnega mišljenja, ki redefinirajo pomen tradicionalnih zgodovinskih motivov v sodobnem likovnem izražanju. Pokažejo nam, da likovna imaginacija nima meja in še tako vsakdanji motiv lahko postane vrelec neustavljivih umetniških idej.

Vida Slađana Mitrović