26. marca 2026 so se v prostorih Združenja ob 17.00 na 52. občnem zboru zbrali člani Matice, ki jih je uvodoma nagovoril predsednik dr. Boris Jesih. Opomnil je, da SIM letos praznuje 75 let in v počastitev častitljive obletnice junija pripravlja veliko razstavo v Jakopičevem drevoredu v Ljubljani. Izrazil je tudi veselje, da je SIM v zadnjih letih pridobila veliko novih članov, njena finančna situacija pa je, tudi zahvaljujoč prijavam na razpise, stabilna. »Povezujemo se tudi z drugimi društvi, zelo dobro sodelujemo z Združenjem Primož Trubar iz Murske Sobote,« je dejal dr. Jesih.

Občnemu zboru je predsedoval Jože Osterman, za članici delovnega predsedstva pa sta bili izvoljeni Rozina Švent in Silva Črnugelj.

Poslovno poročilo in poročilo o delu v letu 2025 je predstavila glavna tajnica Jasmina Ilič, ki je uvodoma povedala, da je Združenje SIM poslovno leto 2025 izpeljalo pozitivno, s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 933,31 eur. Od lanskega maja najemnino za prostore plačuje SIM, upravljanje pa bo v prihodnje prevzel Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, od katerega je SIM za šest projektov lani prejela 13.000 eur. Kot je povedal dr. Jesih, SIM za financiranje projektov zaprosi tudi za sponzorska sredstva, tako bo tudi za obeležje, ki ga želijo v spomin slovenskim izseljencem postaviti na železniški postaji v Ljubljani.

Letos brez Dobrodošli doma

Letos prireditve Dobrodošli doma ne bo. Da to ni dobro, je menil tako predsednik delovnega predsedstva Osterman kot tudi občni zbor, češ da gre za prekinjanje tradicije. Dr. Jesih je zagotovil, da bodo kot Matica storili vse, da prihodnje leto dogodek bo. »Pričakujemo, da se bo že septembra sestal organizacijski odbor za prireditev 2027,« je dejala Silva Črnugelj. Jože Osterman je pohvalil poslovanje SIM kot neprofitne organizacije, občni zbor pa je sprejel sklep, da se presežek dohodka nameni za izvedbo programov v letu 2026.

2025: izvedeni vsi pripravljeni projekti

Vsebinsko poročilo o rednem delovanju v letu 2025 ugotavlja, da so na Združenju SIM uspešno izvedli vse pripravljene projekte v skladu z višino dodeljenih sredstev. »Poleg tega smo organizirali več predavanj in predstavitev, z bogatim programom pa smo sodelovali tudi na prireditvi Dobrodošli doma v Novi Gorici,« je povedala Jasmina Ilič. O posameznih aktivnostih po mesecih je SIM pripravila bogato slikovno gradivo, ki so ga prejeli vsi udeleženci občnega zbora. Med projekti 2025 je izpostavila spletno revijo Rodna gruda, Poletno šolo Slovenščina malo drugače, Likovno kolonijo Atelje Most, slikarsko razstavo Garyja Bukovnika iz ZDA, knjigo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, 2. del, ter projekt prevajanja in lektoriranja znanstvene monografije o Slovencih v Argentini, področje Antropologija avtorice dr. Nadie Molek.

Pozitivno računsko poslovanje

V poročilu nadzornega odbora, ki ga je predstavila Edita Žugelj,  je razvidno, da se je premoženje Združenja povečalo za 30%, nadzorni odbor je tudi potrdil pozitivno računsko poslovanje SIM v letu 2025.

Intenziven program dela za leto 2026

Po besedah Jasmine Ilič, ki je predstavila program dela za leto 2026, je število letošnjih projektov omejeno, saj jih je SIM prijavila pet, odobreni pa so bili štirje. Posebni poudarki v letu 2026 so namenjeni 75-letnici ne prekinjenega delovanja Združenja SIM,  spletni reviji Rodna gruda, izobraževalnim in kulturnim projektom. Po Ostermanovih besedah je program intenziven in se zato izpad Dobrodošli doma utegne manj poznati. Občni zbor je s sklepom sprejel program dela za leto 2026 z dopolnili dr. Borisa Jesiha.

Občni zbor je v nadaljevanju sprejel odstop dr. Nadie Molek in za novo članico nadzornega odbora potrdil Darinko Kozinc.

Popravki statuta

Leta 2025 je bil sprejet nov zakon o društvih z novimi klasifikacijami, ki v Statutu Združenja SIM niso bile upoštevane, zato je občni zbor sprejel predlagane popravke statuta.

Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, 2. del

Uradni del občnega zbora smo sklenili s predstavitvijo drugega dela knjige Janeza Roglja Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, sledil pa je pogovor na temo Izseljenstvo – sreča ali nesreča?

Kot je uvodoma povedal avtor, je večina zgodb iz časa, ko ni bilo ne Urada ne Matice, kjer je bil pozneje s krajšimi prekinitvami kar 23 let glavni tajnik in je tudi po upokojitvi ostal v stiku z izseljenci. Vseskozi se mu je postavljalo vprašanje, kaj je izseljenstvo: sreča ali nesreča in v obeh knjigah je skušal najti pojasnila. Zavedal se je obsežnosti stotin milijonov ljudi, ki so se izseljevali. »To ni ne strokovno ne memoarsko delo, temveč mešanica obojega,« je dejal avtor. »Informacije so nazorne, citati skrbno označeni.«

Janez Rogelj že šest let piše blog o slovenskem izseljenstvu z naslovom Kovček, v katerem so zgodbe tistih izseljencev, ki niso zasloveli v kulturi, športu ali znanosti, bili pa so družbeno aktivni. Zanimala ga je predvsem problematika samskih moških.

Knjiga bo širši javnosti predstavljena junija v prostorih Mestne občine Ljubljana.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen