Darja Jusup, dolgoletna predsednica Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar, je ena ključnih povezovalk slovenske skupnosti v severni Dalmaciji. Iz majhne pobude petih zanesenjakov je nastalo društvo z bogatim kulturnim programom, likovnimi kolonijami, knjižnimi izdajami in poukom slovenščine. Vse brez lastnih prostorov, brez zaposlenih in predvsem – prostovoljno. SKD Lipa Zadar je 2024. obeležilo 20-letnico delovanja.
Iz Ljubljane v Zadar
Ko se je pred petdesetimi leti preselila v Zadar, si Darja Jusup verjetno ni predstavljala, da bo nekoč ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti v mestu. V Dalmacijo jo je pripeljalo življenje in mož Nedjeljko Jusup, tedaj študent novinarstva na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
Prav mož je pozneje odločilno vplival tudi na njeno društveno pot. Med domovinsko vojno na Hrvaškem je namreč začel razmišljati o povezovanju Slovencev v Zadru. Leta 1992 so pripravili prvi iniciativni sestanek, vendar zaradi vojnih razmer in neprestanih opozoril o splošni nevarnosti ustanovitve društva takrat niso mogli izpeljati.
Kljub temu vezi niso zamrle. Darja Jusup je navezala stik s Slovenskim domom Bazovica na Reki in začela graditi mrežo poznanstev med slovenskimi društvi na Hrvaškem.
Ustavne spremembe kot prelomnica
»Pomemben preobrat je prineslo leto 2004, ko so Slovenci v hrvaški ustavi dobili status narodne manjšine,« poudarja Darja Jusup Takrat je stike z njo navezala Marjana Mirković, urednica revije Sopotja in njena znanka še iz Ljubljane, ter jo spodbudila k aktivnejšemu vključevanju v manjšinsko življenje.
Na pobudo Slovenskega doma Zagreb je kandidirala za predstavnico slovenske narodne manjšine mesta Zadar in bila izvoljena. Vzporedno je za predstavnico slovenske manjšine Zadarske županije predlagala Rafaelo Štulina.
Po izvolitvi je sledilo novo poglavje – ustanovitev društva.
Iz petih članov v živahno skupnost
»Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar je bilo ustanovljeno 29. decembra 2004. Na začetku je bilo le pet ustanovnih članov, danes jih društvo šteje 95,« je ponosna sogovornica. V dveh desetletjih so ustvarili presenetljivo bogat program. Že po dveh letih delovanja so na pobudo Jožeta Arzenška organizirali prvo likovno kolonijo, letos pripravljajo že devetnajsto.
Ob tem so oblikovali likovno, literarno in planinsko sekcijo ter izdali pet knjig članic društva, med njimi tudi dvojezične publikacije in otroško slikanico.
»Naše aktivnosti so raznovrstne in zanimive,« pravi Darja Jusup, ki poudarja, da društvo kljub pomanjkanju lastnih prostorov vseskozi ostaja dejavno in prepoznavno v lokalnem okolju.
Slovenščina tudi za mlajše generacije
Posebno mesto ima pouk slovenskega jezika. Pred tremi leti so v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo Republike Hrvaške in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem začeli izvajati dodatni pouk slovenščine. Po besedah sogovornice je letos vanj vpisanih že 35 udeležencev – odraslih in otrok. Pouk vodi Tatjana Bajlo, članica društva, rojena v Zadru, ki slovenščino obvlada po zaslugi svojih staršev, čeprav nikoli ni živela v Sloveniji.
Društvo organizira tudi projekt »šola v naravi«, v okviru katerega spoznavajo naravne in kulturne znamenitosti Dalmacije – od Plitviških jezer in Zrmanje do Dugega otoka, Velebita in Vranskega jezera.
Kulturni večeri, razstave in Prešernov dan
Lipa Zadar je v dvajsetih letih pripravila kar okoli 270 prireditev. Redno obeležujejo Prešernov dan, ki ga povezujejo z letno skupščino društva in bogatim kulturnim programom. Na letošnji prireditvi so nastopili harfistka Bilka Peršič, skupina iz Waldorfske šole iz Ljubljane in nova glasbena skupina društva.
Ob dnevu žena pripravljajo literarna srečanja ali razstave, organizirajo likovne kolonije, predavanja in dogodke ob dnevu človekovih pravic. Nedavno so s predavanjem muzikologinje dr. Nade Bezić zaznamovali tudi 125-letnico rojstva Vide Rudolf.
Pomemben del njihovega delovanja je sodelovanje z drugimi slovenskimi društvi na Hrvaškem ter z organizacijami narodnih manjšin v Zadarski županiji. Tesno sodelujejo tudi s Slovensko izseljensko matico, Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem ter društvi iz Zagreba, Splita, Dubrovnika in z Reke.
Društvo brez prostorov, a z veliko energije
»Čeprav društvo deluje že dvajset let, še vedno nima lastnih prostorov, zaposlenih ali celo službenega telefona. Vse delo poteka prostovoljno,« pove Darja Jusup. Prireditve organizirajo v Mestni knjižnici Zadar, Kneževi in Providurovi palači, Narodnem muzeju, Znanstveni knjižnici Zadar ter drugih kulturnih ustanovah v Zadru, Benkovcu in Biogradu na Moru.
»Vodenje društva je zahtevno, projekti, dogovori in poročila zahtevajo veliko časa in znanja,« pravi sogovornica, ki ob tem poudarja, da brez podpore družine in članov društva vsega tega ne bi zmogla.
Njeno dolgoletno delo je danes zapisano tudi v monografiji 20 let Lipe Zadar, ki sta jo pripravili dr. Barbara Riman in dr. Kristina Riman, izdal pa jo je Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Toda zgodba Lipe Zadar ni predvsem zgodba o instituciji. Je zgodba o ljudeh, ki daleč od matične domovine vztrajno ohranjajo jezik, kulturo in občutek pripadnosti – ter most med Zadrom in Slovenijo že dve desetletji.
Blanka Markovič Kocen
Foto: osebni arhiv D. J.
Darja Jusup
Razstava po likovni koloniji
