V prikupni vasici Rečica ob Savinji so 15. maja ob 15.00 – simbolično – pripravili slovesnost v čast rojakinji Marie Černe Prisland, siroti, ki je Slovenijo zapustila pri 15 letih. Slovesnosti, ki so jo poimenovali Proclamation honors Marie Černe Prisland, v slovenščini pa zanjo nismo našli najprimernejšega izraza, in je potekala v tamkajšnji osnovni šoli, se je udeležilo lepo število Američanov, ki so bili kakorkoli povezani z življenjem slavljenke, med njimi tudi njeni vnukinji in pravnukinja, ki so s svojimi spomini popestrile prireditev.
Pisalo se je leto 1906. Marie je bila rojena voditeljica, njeni dosežki so izjemni.
Leta 1926 je ustanovila Zvezo slovenskih žena Amerike. Prvotni namen je bil zavzemanje za pravice Slovenk v ZDA. Plodna pisateljica Marie je avtorica knjige Iz Slovenije v Ameriko. Mesečnik Zarja the Dawn, ki je začel izhajati leta 1929, je postal njen najljubši medij za literarne prispevke. Za to je bila večkrat odlikovana.
Od predsedniškega odlikovanja do naziva ženska leta
Skozi leta je bila tudi uradnica in članica številnih slovenskih družbenih organizacij, ki jim je posvetila svoj čas, talent in pripadnost. Leta 1939 je jugoslovanski kralj Peter Marie odlikoval z redom sv. Save. Predsednik Truman jo je izpostavil zaradi njenega energičnega dela pri Rdečem križu med drugo svetovno vojno. Prejela je nagrado mesta Sheboygan za delo v skupnosti. Radioklub Slovenska Amerika iz Chicaga jo je leta 1966 razglasil za žensko leta.
Marie je soustanovila župnijske in bratovske družbe, kot sta Sheboygan’s Queen of May Society of KSKJ in Christian Mather’s Society of St. Ciril & Methodius. Kot prva ženska je bila leta 1924 izvoljena za nacionalno podpredsednico Ameriško-slovenske katoliške zveze.
Slovenska zveza Amerike blizu stoletnici
2011. se je organizacija preimenovala v Slovensko zvezo Amerike. Po 97 letih Slovenska zveza Amerike še vedno živi. Odnos slovenskih Američanov do svoje dediščine ostaja intenziven, saj naši rojaki na tem delu sveta niso pozabili, od kod so prišli.
Mary Lou Deyak Voelk, predsednica Slovenske zveze Amerike je navzočim med drugim dejala: »Vaša prisotnost na tem dogodku prispeva k zavedanju naše slovenske dediščine.« Kot je poudarila, je Slovenija majhna dežela, a Bog se je odločil, da jo bo bogato obdaril. »Želim, da se nekateri prvič, drugi pa znova zaljubite v to čudežno deželo,« je dejala Mary Lou in dodala: »Smo sicer tujci, a ko bomo odšli od tod, bomo bratje in sestre v imenu slovenske dediščine.«
Most med Ameriko in Slovenijo
Navzoče je pozdravila in jim izrekla gostoljubje ter spoštovanje do rojakinje županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik. »Rečica je majhna vas, a daje pomembne ljudi,« je dejala Potočnikova in poudarila ogromne zasluge, ki jih ima ga. Prisland za ohranjanje slovenske kulture, jezika in nacionalne zavesti. O Marie Černe Prisland pa sta spregovorila tudi Evald Flisar in Jana Bauer ter Mirjam Milharčič Hladnik iz ZRC SAZU in Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Kot je dejala Mirjam Hladnik Milharčič, ki raziskuje slovensko migracijo v ZDA, zlasti žensko, je bila fascinirana nad pogumom Marie Černe Prisland, ki je pri petnajstih brez znanja jezika, z zapisanim naslovom soseda, ki je že prej migriral v ZDA, zapustila rodno vas in odšla v povsem neznan svet. »Prislandova je vedela, da slovenske žene v Ameriki potrebujejo svojo organizacijo za sodelovanje in pomoč, da postanejo vidne. Zgradila je most med Slovenijo in Ameriko,« je dejala Hladnik Milharčičeva. »NUK je knjižnica vseh Slovencev – ne omejujejo nas državne meje,« pa je povedala Helena Janežič, ki je uvodoma predstavila svoje delo pri zbiranju in hranjenju izseljenskih vsebin, ki se jih je nabralo že več kot 30.000 enot. Povedala je, da so digitalizirali in objavili vse številke Zarje, hranijo pa tudi knjigi Prislandove, From Slovenia to America in kuharsko knjigo. Glasbeni pridih so slovesnosti dodali učenci Glasbene šole Nazarje, ki so vse prisotne, zlasti pa ameriške goste, navdušili.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen