23. septembra je v palači zakonodajne skupščine mesta Buenos Aires potekala slovesnost, na kateri je bil naš stari znanec Marjan Grum imenovan za izjemno osebnost kulture mesta.
Najprej velja Marjanu iskreno čestitati – priznanje je več kot zasluženo. Sredi decembra lani smo o njem oziroma o njemu posvečeni monografiji, ki je izšla v kastiljščini in slovenščini, že pisali, vendar je vredno povedati nekaj o četrti, v kateri živi in ustvarja.
La Boca (ime je dobila zaradi svoje lege ob izlivu reke Riachuelo v Río de la Plato, “boca” je tudi ustje) je bila konec 19. in v začetku 20. stoletja živahno pristaniško območje, od tod tudi značilne barve tamkajšnjih hiš. Številni domačini, med njimi je bilo veliko priseljencev iz Genove, so delali pri vzdrževanju ladij in jih tudi barvali. Z ostanki barve so nato barvali svoje hiše iz pločevine in lesa – kolikor je je zadostovalo z eno barvo, nato z drugo in tako naprej. Tako je nastala pisana podoba tega območja.
Pozneje je luka izgubila svoj pomen in četrt je precej propadla. Sčasoma pa je začela znova oživljati, najprej s številnimi gostilnami in lokali na ulici Necochea, nato pa tudi s prihodom umetnikov, ki so si uredili ateljeje in na ulicah prodajali svoje stvaritve, predvsem na ulici Caminito, ki je danes znana po vsem svetu kot obvezna turistična točka.
Med temi umetniki je tudi naš Marjan Grum. Zanimivo je, da njegovega imena po prihodu v Argentino niso pokastiljili, zato je ostal Marjan. V kastiljsko govorečem svetu to izgovarjajo marhan. Tudi njegova žena Beatriz je umetnica, zelo dobra slikarka, resnično zelo dobra.
Slovesnost je potekala v dvorani Jauretche v palači zakonodajne skupščine mesta Buenos Aires. Predstavitev je odprla poslanka Bárbara Rossen, ki je bila tudi pobudnica tega priznanja. Besedo je nato predala veleposlanici Republike Slovenije Tini Vodnik. Svoje mesto je kot Marjanov kolega na področju umetnosti imel tudi umetnik, raziskovalec in profesor Andrés Bestard Maggio, seveda pa je nekaj besed spregovoril tudi slavljenec sam. Poleg številnih predstavnikov slovenske skupnosti je bil navzoč tudi celoten diplomatski zbor Veleposlaništva Republike Slovenije. Omeniti velja tudi, da je Marjan v Sloveniji prejel Erlichovo priznanje.
Sledilo je običajno druženje in klepet med navzočimi ter pokušina potice, dokler niso gostje postopoma začeli zapuščati dvorano.
Rok Fink
