Knjigarna Haček iz Celovca je po odločitvi strokovne žirije med najboljšimi knjigarnami leta 2023 v Avstriji. Od leta 2017 nagrado za najboljše avstrijske knjigarne podeljuje Zveza avstrijskih knjigotržcev skupaj z ministrstvom za umetnost, kulturo, javno upravo in šport.

Nagrado je letos prejelo pet knjigarn, ob knjigarni Haček so to še knjigarna Buch & Boot (Altaussee), knjigarna Orlando (Dunaj), knjigarna Rapunzel (Dornbirn) in knjigarna Stephan Lauf (Braunau). Vsaka bo prejela denarno dotacijo v višini 10.000 evrov.

Hanzi Mlečnik je do knjigarne Haček, ki deluje pod okriljem Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, prišel po naključju leta 1986, tedaj še pod imenom Naša knjiga. Ustanovljena je bila leta 1952 in obstaja še danes kot dvojezična knjigarna. »Tedaj je bil moj konjiček fotografiranje, a na žalost se mi želja, da bi postal fotograf, ni uresničila,« je za Rodno grudo povedal Mlečnik.  »Ravno v tem času  je knjigarna Haček iskala vajenca oz. vajenko.  Predstavil sem se in jeseni 1986 začel delati kot vajenec. Obiskal sem šolo za knjigotržce v St. Pöltnu. Leta 1992 me je pot vodila v Mohorjevo knjigarno, kjer sem pridobival izkušnje ter se nato leta 2020 spet vrnil tako rekoč na kraj svojega začetka. Zdaj uživam svojo drugo pomlad z literaturo in lepimi knjigami.«

Od kod ljubezen do literature in knjig?

Dobro se še spominjam, kako mi je soseda, ki sem jo imenoval kar  mami,  prebirala slovenske  otroške knjige. Tedaj na naši vasi v Selah na Kotu skorajda nismo znali nemško. Prave nemščine sem se naučil šele  na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Tam sem se srečal z bralno značko in navezal tesnejši stik s slovensko knjigo. Zdaj me zanima vsa slovenska zgodovina, od brižinskih spomenikov do legendarnega Jančarja.

Kaj po vašem mnenju odlikuje dobro knjigarno? Kako obsežen fond knjig ponujate bralcem?

Seveda ima vsaka knjigarna svoj ugled. Našo pa na vsak način odlikuje predvsem dvojezičnost, to se pravi, da  vsakič menjamo jezik  in s tem se seveda razlikuje tudi literatura. Podkovani moramo biti v nemški in slovenski beletristiki ter na področju slovenskih otroških knjig. Pomembno nam je tudi, da nudimo strokovne učbenike za slovenski jezik. Večina teh prihaja iz slovenskih založb. Na knjižnih  policah pa imamo tudi slovensko literaturo, ki je prevedena iz slovenščine v nemščino.(mdr. Cankarja, Jančarja, Kokota …) in te knjige so zanimive za nemške bralce. S  ponosom lahko omenimo, da imamo na Koroškem največji oddelek za otroško in mladinsko knjigo.

–

Vašo knjigarno odlikuje večjezičnost – zakaj ste se tako odločili?

Na Koroškem je za  Slovenca samoumevno, da odrašča v sožitju z dvema jezikoma, zato za knjigarno Haček nikoli ni bilo vprašanje več- oz. dvojezičnost, ki jo tudi živimo.

Kateri žanri so trenutno najbolj priljubljeni pri bralcih? Kdo so vaše stranke?

Koroške Slovence zanima predvsem  literatura slovenskih avtorjev, kot so Lainšček, Jančar, Skubic, Zupan … Najbolj brani so romani z zgodovinskim ozadjem, imam pa občutek, da se stranke vse bolj približujejo liriki. Imamo kar zanimiv oddelek lirike, stranke  pa sežejo tudi po kriminalkah in  tako imenovanih strokovnih svetovalnih knjigah za življenje. Opažamo tudi, da se starejše stranke,  predvsem Slovenci druge in tretje generacije, precej ukvarjajo s svojo travmo. To  pa zato, ker je bil v skoraj  vsaki slovenski družini kdo aretiran oz. pregnan v taborišče.

Koliko ljudje še berejo klasične knjige? Ali opažate upad bralcev le-teh v zadnjem desetletju – zaradi digitalizacije pač?

Čeprav se imamo za klasično knjigarno, opažamo, da se otroške in mladinske knjige dobro prodajajo. Na drugi strani pa nam primanjkujejo strank  v starosti med 15  in 40 leti, to je pa že generacija mobilnih telefonov, ki naroča preko spleta na različnih portalih. Na vsak način bo za male knjigarne velik izziv, saj je že čutiti izgubo stalnih  strank. Odkrito povedano, se moramo truditi za vsako stranko in ji nuditi, kar je možno.

Prodaja knjig pa ni vaša edina dejavnost, ste pravi kulturni center v Celovcu. Kaj vse se pri vas dogaja?

Poleg prodaje knjig je naša druga močna dejavnost prirejanje  branja z različnimi avtorji v slovenskem in nemškem jeziku. Občinstvu preko vigrednega in jesenskega niza ponujamo politične teme, literarne večere z liriko. Pomembno se mi zdi, da sodelujemo z malimi založbami in jim nudimo svoje prostore za  predstavitve publikacij. Sodelujemo z dvojezičnimi ljudskimi šolami in zanje prirejamo branja tako, da učenci  pridejo v stik z knjigo in avtorjem ali avtorico. Morda še omenim, da bomo 30. maja odprli razstavo Prežihovega Voranca. Spregovorili bosta Mag. Irena Oder, nekdanja direktorica Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, in Dragana Laketič, vodja Slovenske študijske knjižnice v Celovcu.

Kaj vam pomeni priznanje in za kaj boste nagrado porabili?

Za dvojezično knjigarno in za nas koroške Slovence  ima nagrada velik pomen. Zdaj smo postali znani v vsej Avstriji in s tem je tudi slovenščina postala vsaj vidna. Po drugi strani pa smo seveda tudi ponosni, da kot dvojezična knjigarna delujemo že več kot 70 let, in to v Celovcu. Nadaljevali bomo to pot in se trudili za slovenski živelj in literaturo na severni strani Karavank. Meja je namreč le v nekaterih glavah, literatura pa ne pozna meja.

nA PRIKAZNI FOTOGRAFIJI:

Mi smo TEAM/TIM SLIKA: z leve Roswitha Ogris, Hanzi Mlečnik, mag. Hanka Guckuk

Blanka Markovič Kocen

Foto: osebni arhiv H. M.