Krajinski park Goričko je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.  »Zajema obmejne dežele okoli Tromejnkia, ki je bil postavljen leta 1923 v skladu s Trianonsko in Saint Germainsko pogodbo po prvi svetovni vojni in razpadu avstro-ogrske monarhije, je za Rodno grudo povedala Stanislava Dešnik, dipl. inž. kraj. arh., visoka naravovarstvena svetnica. V Sloveniji obsega Goričko območje med avstrijsko in madžarsko mejo, v Avstriji Južno Gradiščansko, na Madžarskem pa Železno županijo. Podroben opis najdemo na povezavi: https://www.park-goricko.org/go/1149.

Kot pove sogovornica, Krajinski park Goričko obsega 46.200 ha veliko območje, ki je bilo poseljeno že od prazgodovine. Površje je členjeno v oble griče in ozke doline, ki so nastale na dnu odteklega Panonskega morja z vodno erozijo. Na  zahodnem robu Goričkega so skladi apnenca z lupinami školjk, ki dokazujejo nastanek, in od koder izvira mineralna voda. V okolici gradu Grad so kamnine, nastale po izbruhu vulkana pred tremi milijoni let. Sotinskem breg, ki je najvišji vrh Pomurja, 418 m nad morjem,  sestoji iz starih kamnin iz obdobja paleozoika. Zemlja, ki se je razvila na starih kameninah, povečini peskih in glini, ki so se davno usedle na dno morja, je povečini brez apnenca in sprana z malo humusa.

S skromne zemlje v svet

»Goričko je bilo tisočletje stražna krajina Madžarske, kjer so jobagioni stražili notranjost pred vdori z zahoda. Poselitev je tako razpršena v majhnih zaselkih in posamičnih kmetijah, ki so obdelovale zemljo na mnogo-kulturni način, saj so se do nedavnega kmetje ukvarjali z živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom in gozdarstvom. S hranili skromna, pusta in za obdelavo težka zemlja je dajala skromen pridelek. Madžarsko dedno pravo, ki je pomenilo vsakemu en kos zemlje od vsakršne rabe ali kmetijske kulture, je v krajini ustvarilo droben vzorec zemljiških parcel in mozaično rabo. Navedeni razlogi so z naraščajočim številom prebivalstva marsikoga napotili k iskanju dela po svetu s trebuhom za kruhom,« pove Dešnikova.

Značilnosti današnje krajine odlikuje vpliv preteklih družbeno-gospodarskih sistemov na zemljiško strukturo drobnih parcel, oblikovanost površja in visoka raznolikost življenjskih prostorov, ki je bila prepoznana kot vrednota ob vstopu v EU in vključitev območja v omrežje Natura 2000. Na Goričkem so tudi številni objekti kulturne dediščine, ki razkrivajo raznoliko versko pripadnost in vpetost območja v umetnostno-zgodovinske tokove od romanike do 20. stoletja in od ljudskih stavbarjev do mojstra Jožeta Plečnika.

Središče za obiskovalce – stičišče informacij

»Vse to in še več obiskovalci izvedo v Središču za obiskovalce v največjem grajskem kompleksu Slovenije, v gradu pri Gradu, kjer so tudi delovni prostori zaposlenih v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, ki upravljajo z gradom in zavarovanim območjem narave in krajine – Krajinskim parkom Goričko,« dodaja sogovornica.

Rojaki iščejo svoje korenine na Goričkem

Število obiskovalcev na območju Krajinskega parka Goričko je po njenih besedah težko merljivo, saj obiskovalci »vstopajo« v park iz vseh smeri in po številnih cestah. »Obiskovalce smemo preštevati v gradu po plačilu vstopnic. Grad obišče letno okoli 20.000 obiskovalcev iz domala vseh evropskih držav, v poletnih mesecih so pogosti obiskovalci tudi Slovenci iz zamejstva in njihovi potomci, ki iščejo korenine svojih prednikov.

Navdušujeta tako narava kot zgodovina

Obiskovalce pritegne grad, ki se počasi obnavlja in v katerem so razstave rokodelskih delavnic, zgodovine gradu in o naravi življenjskih prostorov v kulturni krajini s predstavljenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Pohodnike v naravi navdušujejo urejene in označene krajše tematske poti o čuku in puščavniku, cvetočih travnikih, metuljih in daljše pohodniške poti, kot so Pomurska planinska pešpot, Jakobova in Martinova pot. Kolesarji so navdušeni nad gosto mrežo asfaltiranih cest, ki z malo avtomobilskega prometa omogočajo razgibano vožnjo po nizkem gričevju v senci gozdov in v soncu med obdelano krajino.

Nekatere pritegne tudi zgodovina Železne zavese, obisk sosednjih dveh parkov in zamejskih rojakov v slovenskem Porabju,« pojasnjuje sogovornica.

Goričko je zanimivo v vseh letnih časih vsem, ki imajo radi mir, slikovito krajino in prijazne domačine, ki jih sprejmejo v majhnih gostilnah in nastanitvah ob dobri hrani in pijači. Na Goričkem si ljudje spočijejo duha in okrepijo telo s pridihom ali obujanjem spominov na nekoč.

»Kot upravljavec območja in gradu ponujamo oglede gradu in vodene sprehode po tematskih poteh ter razstavo PreŽiveti z netopirji v Kančevcih. (Aktivno: https://www.park-goricko.org/go/1044/Aktivno-raziskovanje-parka-) Gostom, ki želijo doživeti nočitev v gradu, so na voljo štiri spalnice s skupaj desetimi posteljami. Gostom so brezplačno na voljo tudi kolesa. (https://www.park-goricko.org/go/903/Prenocisca-na-gradu-Grad). Ker na Goričkem živi blizu 19.000 prebivalcev z množico majhnih gostinskih in nastanitvenih obratov, kmetij in rokodelcev, v Javnem zavodu KP Goričko skrbimo za informiranje in krepitev ponudbe (https://www.park-goricko.org/go/875/ZA-OBISKOVALCE) Obiskovalce informiramo tudi o dogodkih na gradu in na območju Goričkega, izdajamo e-novičnik in vabimo, da se nanj naročijo. Urejamo tudi spletišče www.park-goricko.org, kjer so informacije v štirih jezikih, tudi v angleščini.«

Varovane živalske vrste

Na območju Natura 2000 Goričko po Direktivi o pticah na Posebnem območju varstva varujejo 14 vrst ptic. V skladu z Direktivo o habitatih na Posebnem ohranitvenem območju varujejo 1 rastlinsko vrsto, 24 živalskih vrst in 7 habitatnih tipov. V Sloveniji so območja Natura 2000 razglasili ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004. Območje je prikazano zemljevidu. Vrste in varovani življenjski prostori so opisani na : https://www.park-goricko.org/go/889/Natura-2000.

Potrebnih več sredstev za upravljanje
»Za ohranjanje narave in obnovo gradu bi potrebovali več sredstev in več zaposlenih,« Dešnikova odgovarja na vprašanje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri upravljanju parka.  »Upravljanje v veliki meri dosegamo z izvajanjem projektov, pri katerih prejemamo sredstva za zaposlene in investicije. Včasih imamo pri tem srečo, včasih tudi ne.« Kot dodaja, si v prihodnosti želijo, da bi prebivalci in obiskovalci KP Goričko sprejeli in razumeli delovanje narave v svojo dobrobit in bili ponosni na sobivanje v skladu z naravnimi procesi, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krepili svoj zdrav življenjski slog.

Blanka Markovič Kocen

Foto: Kristjan Malačič (fotografiji metulja in krajine) in Jošt Gantar (fotografija  gradu iz zraka)