Sonia Tomazin je fizioterapijo diplomirala na medicinski fakulteti Univerze v Buenos Airesu in je univerzitetna predavateljica na Oddelku za ergonomijo na Univerzi v La Matanzi. Specialistka za celovito zdravljenje hrbtenice in drže je razvila novi metodi za preprečevanje in lajšanje bolečin ter dobro počutje, imenovani Zavestna vadba za telesno držo in Tangoterapija za telesno držo.
V več slovenskih domovih v Argentini je predavala in tudi prodajala svoje knjige »SENTIRSE BIEN ES POSIBLE« (Dobro počutje je možno) ter ADIOS A TU DOLOR DE COLUMNA (Adijo, bolečine v hrbtu). 8. novembra je imela v prostorih AME Triglav (SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO TRIGLAV) predstavitev za Triglav Cultura. Po končanem predavanju je spregovorila tudi za bralce Rodne grude.
RF: Izviraš iz slovenske si družine in si poročena z argentinskim Slovencem. Kako je sestavljena tvoja družina?
ST: Z Gregorjem Hribarjem imava tri otroke, Nadjo, Romana in Martina. Moja starša sta bila rojena v Sloveniji, očka v Logatcu, mami pa v Polhovem Gradcu. Nekaj let sta, poročena, živela v Torontu, v Kanadi,kjer sem bila rojena. Ko sem imela pet let, sem prišla v Argentino in tukaj dokončala študij.
RF: Kako si se odločila za študij fizioterapije na univerzitetni ravni?
ST: Vedno sem imela posebno veselje, da bi pomagala drugim. Od otroštva sem igrala odbojko in pri tem okoli sebe večkrat videla potrebe po pomoči, ko se je kakšen igralec poškodoval. V tistem trenutku bi mu rada pomagala, a nisem vedela kako. To me je spodbudilo, da si priskrbim sredstva in znanje, da bi bila lahko koristna bližnjemu. Tako sem se odločila za študij fizioterapije in pri tem odkrila še mnogo drugih področij, kjer bi lahko s pomagala drugim. Poleg lajšanja bolečin ali rehabilitacije me je vedno veselilo učiti ljudi, kako preprečiti bolečine.
RF: In po končanem študiju na univerzi si se usmerila na hrbtenico, tudi v holističnem smislu …
ST: Po končanem študiju sem 12 let delala v rehabilitacijskem centru, kjer smo zdravili poškodbe hrbtenjače in možganov ter druge kompleksne bolezni, ki so zahtevale rehabilitacijo/obnavljanje funkcij, kot na primer, da se znova naučijo hoditi ali gibati in izpopolnjevati dejavnosti vsakdanjega življenja.
Medtem pa sem se že pripravljala in učila različne holistične manualne terapije, vertebralno praksis, osteopatijo, celostno prevzgojo telesne drže, miofascialno raztezanje … in se tako kmalu posvetila predvsem delu s hrbtenico in telesno držo, bolečinam v križu, vratu, sklepih, skoljozi itd., kar delam še danes.
RF: … in začela tudi pisati. Katera od obeh knjig je bila prva?
ST: Prva strokovna knjiga je bila »Adios a tu dolor de columna« (Adijo, bolečine v hrbtu). Čutila sem potrebo, da bi spodbudila, ljudi, da že manjše spremembe, ki jih naredimo v vsakdanjem življenju, lahko izboljšajo naše počutje. Ko nas mučijo bolečine v hrbtenici (v vratu ali hrbtu), lahko naredimo veliko, da jih omilimo ali celo preprečimo. V knjigi pokažem različne vaje, ki pomagajo v trenutku akutne bolečine in tudi, kako ravnati ob kroničnih bolečinah. Predstavim učinkovite terapije ter podam mnogo nasvetov in odgovorov na različna vprašanja, ki mi jih dan za dnem zastavljajo pacienti. Knjiga ima veliko barvnih slik in risb, saj je njen cilj biti učni didaktični priročnik.
Po mnogih letih dela sem dobila kar nekaj izkušenj z ljudmi, ki trpijo zaradi bolečin, in doumela, spoznala njih prave razloge, in kako jih tudi holistično zdraviti. Vedno pa je pomembno, da so pacienti del rešitve in zdravljenja.
Naslednja knjiga je dobila ime »Dobro počutje je možno« (Sentirse bien es posible). V njej s pomočjo različnih strokovnjakov predstavim mnogo virov za zdravje in dobro počutje v holističnem smislu, saj obsega zanimive podatke o funkcionalni prehrani proti vnetju, nasvete za dober in miren spanec, različna sredstva za lajšanje stresa, vaje za obrazno gimnastiko, pozitivno psihologijo, s kratka vse, kar pomaga, da se dobro počutimo in dosežemo zdravo in funkcionalno dolgoživost.
RF: In zanimivo je, da je knjiga Adijo, bolečine v hrbtu prevedena ter izdana v Sloveniji. Kako je prišlo do tega?
ST: Zame je bila res čast, da se je slovenska založba Vida zanimala za to knjigo. Prišla jim je v roke argentinska različica, ki ima danes že tretjo izdajo; kmalu za tem so se povezali z menoj s projektom, da bi bila prevedena v slovenščino. Zdela se jim je zanimiva in uporabna za slovenski trg, ker je didaktična, so rekli, napisana na preprost način in neposredno namenjena osebam, ki se soočajo z težavami na hrbtenici. Leta 2021 sem knjigo v Ljubljani predstavila, želeli pa so tudi, da pokažem kakšne vaje o moji metodi Tangoterapija za telesno držo. Zanimivo, kako so Slovenci vadili in koračili ob taktu 2×4. Predstavitev sem ponovila v Moravčah in Logatcu.
RF: Tu smo omenili tvoje predavanje med Slovenci, a seveda se poleg nastopov na univerzi predstavljaš širšemu občinstvu. Na kakšnih odrih, ustanovah tudi predavaš?
ST: Res, med Slovenci v Argentini sem večkrat predavala po različnih domovih, moje največje občinstvo pa je med Argentinci, naj si bo, ko organiziram delavnice za paciente ali ko me povabijo iz različnih ustanov, kot na primer letos Casa de Auxilio, Palacio Libertad, Univerza La Matanza in tudi iz različnih občin Buenos Airesa, saj je tematika koristna za splošno občinstvo.
ST: Slovenijo sem obiskala večkrat, saj imam tam sorodnike. Poleg tega pa je res lepa in nas vedno lepo sprejme. Na zadnjem potovanju, leta 2023, smo se z družino namenili povzpeti na Triglav. To nam je uspelo, bilo je zahtevno, a zelo lepo doživetje.
Res je, da smo se v Sloveniji srečali kar z mnogimi argentinskimi Slovenci, ki so se zadnja leta tam naselili. Veseli me, ko vidim, da so tudi oni zadovoljni in se tu počutijo kot doma. Hudo pa mi je za vsakega, ki ga v naših slovenskih domovih izgubimo. Veliko jih je zapustilo Argentino v iskanju boljših priložnosti, čeprav se je to v zadnjih letih ustavilo, ker je Argentina začela hoditi po novih poteh. Vendar je prav, da vsak išče in najde svoj prostor pod soncem.
RF: Hvala lepa za tvoj čas in obilo uspeha še naprej!
Rok Fink
Foto: osebni arhiv S. T.
