Antonovanje na Kogu zajema kulinarične, turistične, kulturne in verske vsebine, ki so osnova romanja in praznovanja antonovanja. Prireditve se vsako leto zvrstijo okrog praznika sv. Antona Puščavnika, svetnika, ki goduje 17. januarja, in je zavetnik živinorejcev, mesarjev in živine. Ob prazniku sv. Antona Puščavnika se na Kogu tradicionalno sreča veliko ljudi – pohodnikov in romarjev. Ti pridejo na Kog z ljutomerskega, ormoškega in hrvaškega konca. Marsikdo se s sorodnikom ali znancem na Kogu sreča po dolgem času in obuja spomine iz mladosti oz. preteklih let ter prosi za zdravje živine, predvsem prašičev. Tradicionalno ob godu v nedeljo poteka slavnostna sveta maša, kjer nastopijo združeni cerkveni pevski zbori, ki zapojejo tudi zunaj na glavnem prizorišču, kjer so stojnice.
Društvo Antonovanje na Kogu
»Gre za tradicijo, ki se ohranja iz roda v rod in povezuje sorodnike, prijatelje, družine ob slovenski in hrvaški meji. V društvu je želja, da se običaji ob godu svetnika ohranijo tudi bodočim rodovom, predvsem pa, da se v praznovanje vključi čim več počasi že izumrlih navad iz preteklosti. Antonovanje je glede obiska in vsebin že pred leti preseglo meje krajevne skupnosti in občine, ljudje pa se radi vračajo na prireditve. Osrednja prireditev je poleg nedeljskega romanja na Kog sobotna kulinarična prireditev čurkarijada s pokušino čurk in lokalnih kogovskih vin,« je za Rodno grudo povedala Katjuša Grof Štih iz društva Antonovanje na Kogu, ki je bilo za organizacijo in promocijo praznovanja antonovanja ustanovljeno leta 2010 z namenom, da poskrbi za celoletno promocijo turističnih, kulinaričnih, kulturnih in verskih vsebin, ki so osnova romanja in praznovanja. Prav tako je društvo zadolženo za organizacijo in pomoč pri vodenju prireditev. »Člani se trudimo v praznovanje vključiti tudi druga društva in organizacije,« dodaja sogovornica.
Čurkarijada
Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu je čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem, ki je bila letos v soboto, 17. januarja 2026. Poteka v telovadnici podružnične OŠ Kog in privabi veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Gre za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija.
»Čurkarijada (v soboto) zadnji dve leti poteka od 11. ure dalje – pred tem je potekala popoldne – v lično urejeni telovadnici, ki je okrašena z vsemi prispelimi risbicami likovnega natečaja »Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja«, posebno mesto imajo nagrajena dela v posameznih kategorijah. Obiskovalcem so ob plačilu vstopnine (15 evrov za odrasle) na voljo čurke v neomejenih količinah (črne, sive in bele kašnate klobase) in lokalno vino kogovskih vinarjev (trije vzorci so vključeni v vstopnino). Zraven čurk pa kislo zelje in repa ter pogače. V telovadnici za prijetno vzdušje poskrbijo različne folklorne in glasbene skupine iz Prlekije in Medžimurja (letos so to bili Tamburaši Bisernica Društva upokojencev Ljutomer, Zavzeti muzikanti in etno folk glasbena skupina Bosi). Na stojnicah so lokalni ponudniki stregli svoje izdelke,« pojasnjuje Katjuša Grof Štih.
Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Poznane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipičnih mesnih, kakor tudi kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava le-teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani.
Kakovost je nagrajena
Uradna podelitev priznanj poteka tako, da po uvodnih govorih izdelovalci čurk svoje ocenjene čurke ob spremljavi pesmi Matjašek je gujdeka kla prinesejo na razstavni prostor pred odrom, sledi podelitev priznanj. Od 32 vzorcev različnih čurk (največ do zdaj) je bilo največ zlatih priznanj, kar priča o kakovosti te kulinarične dobrote. »Pomembno vlogo pri vsej zgodbi ima društveni mesar Matjašek I. Kogovski – gospodar čurk, ki prireditev in kraje promovira doma in v tujini,« pove sogovornica in dodaja: »Čurke ocenjujeta dve komisiji: strokovna in potrošniška. Strokovno sestavljajo kmetijski svetovalci iz različnih kmetijsko-gozdarskih zavodov Slovenije, potrošniška je sestavljena iz domačinov, kulinaričnih navdušencev – potrošnikov iz različnih logov. Komisiji ocenjujeta zunanji videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Dobra čurka in posledično dobra ocena je odvisna od tega, kako povezan je nadev (dobra povezanost pomeni boljšo oceno), kakšna je pečenost čurke (da ni črevo počeno in je lepo zlato porumenelo), vonj mora biti prijeten – po ustreznih začimbah in osnovnih sestavinah (ajdova ali prosena kaša) ter dodatkih, kot so ocvirki, mast idr. Nadev je v svinjskem črevesju (debelo in tanko črevo), ki mora biti ustrezno in temeljito očiščeno, da ne ostanejo kakšne neželene vonjave. Po okusu morajo biti primerno soljene in poprane, nobena od začimb ne sme izstopati ali prevzeti okusa.«
Verske, kulturne in športne vsebine
Versko vsebino antonovanja predstavlja romanje, kulturne pa zajemajo Antonov koncert, kjer nastopijo lokalni pevski zbori, vokalne ali glasbene skupine. Vsako leto se preko pesmi predstavi ena skupina. Sočasno ob romanju na Kog, ki je ob nedeljah okoli godu sv. Antona Puščavnika, nastopijo prleški recitatorji in glasbeniki, prava posebnost pa je srečanje cerkvenih pevskih zborov, včasih se pridružijo tudi iz sosednje Hrvaške. Le-ti zapojejo skupaj na slavnostni sveti maši, nato še skupaj zunaj pri cerkvi. Na sami čurkarijadi sočasno potekajo kulturni nastopi: folklorne skupine, ljudski pevci in godci, glasbene skupine, ki poskrbijo za prijetno vzdušje. Vsako leto s svojo točko sodelujejo tudi otroci podružnične šole Kog, ki presenetijo z ugankami, petjem in folklornim plesom.
Športni del je sestavljen iz dveh ključnih športnih dogodkov: Antonovega turnirja v pikadu, ki se ga udeleži lepo število upokojencev (v organizaciji Društva upokojencev Zarja-Kog) in Antonov nogometni turnir, ki ga organizira Športno društvo Kog.
Sedem dni antonovanja
Antonovanje pa ni zgolj enodnevni praznik. Dogajanje zajema sedem dni, v razponu dobrih dveh tednov. Udeležujejo se ga domačini, obiskovalci iz drugih občin, tudi iz osrednje Slovenije in Maribora, iz sosednje Hrvaške, upokojenci in rekreativni športniki, verniki, pohodniki različnih planinskih društev in romarji od blizu in daleč.
Čurkarijada skozi leta
V prvih letih je bila kulinarična prireditev čurkarijada v dosti manjšem obsegu vzorcev pa tudi obiskovalcev. Organizatorji smo se iskali iz leta v leto in prireditev dopolnjevali s predlogi zunanjih sodelavcev, zlasti pa smo poslušali in vključevali vsebine, ki so nam jih skozi pogovor predlagali obiskovalci. Tako je prireditev rasla tako po obsegu kot vsebini. Organizatorji smo s prireditvijo živeli skozi vse leto, mrežili in iskali zunanje sodelavce, ki so nam bili pripravljeni svetovati in pomagati pri organizaciji in izvedbi spet nove čurkarijade. In tako je prireditev taka kot je. Čurkarijada je z leti dobila tudi svojo himno. Himno o čurki ja zapisal prleški pesnik Marko Kočar, uglasbil jo je prleški kantavtor Tadej Vesenjak.
Letos spekli rekordnih 180 kg čurk
Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu čurkarijada 2026 s kulinaričnim razvajanjem je v soboto, 17. januarja 2026, v telovadnico podružnične OŠ Kog privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Sogovornica izpostavlja letošnjo novost: kuhanje Matjašekovega kotla v nedeljo, ko je dan za slovesno sveto mašo in romanje na Kog. »Skupno so štiri ekipe skuhale sedem kotlov, kaj točno so kuhale, letos ni bilo določeno. Dobili so svinjsko meso, ostalo je bilo prepuščeno ekipam. Naslednje leto načrtujemo, da bomo pripravili okvirno recepturo za Matjašekov kotel, ki se je bodo ekipe držale, malenkosti pa prilagajale svoji iznajdljivosti in željam.«
Priprave na antonovanje 2027
»Lahko rečemo, da smo začeli prve priprave na antonovanje 2027 ravno v nedeljo, 1. februarja, ko smo naredili evalvacijo – oceno letošnjega dogodka in na podlagi opažanj, pripomb, pohval in spodbud bomo naslednje antonovanje poskušali narediti še boljše. Matjašek I. Kogovski – gospodar čurk je aktiven skozi vse leto in se udeležuje različnih tekmovanj in dogodkov v Sloveniji in tujini ter tako ves čas promovira antonovanje in čurkarijado. Pooseblja ga društveni mesar Ivan Žinko in tudi njemu gre velika zasluga za promocijo dogodkov,« pojasnjuje sogovornica. Tudi ostali člani društva in predsednik Slavko Perc se udeležujejo dogodkov in dogajanj, kjer preko različnega kuhanja in prisotnosti na tržnicah promovirajo prireditev. Priprave torej počasi potekajo skozi vse leto. »Načrtno ob sočasnih tedenskih sestankih pa dogodke intenzivno pričnemo pripravljati v novembru,« pove Katjuša Grof Štih.
Blanka Markovič Kocen
Foto: Sonja Kamplet Rotar
