Čeprav bodo volitve šele čez leto dni, imamo občutek, kot da bodo že prihodnji mesec. Strankarski vrtiljak seje zagnal, preštevanje se je začelo!

Referendum o dodatkih k pokojnini za zaslužne umetnike je referendum o Golobovi vladi

Sicer bo že 11. maja referendum o zakonu o dodatkih k pokojnini za zaslužne umetnike. Spomnimo, koalicija je z zakonom hotela urediti in določiti način že doslej uveljavljenega sistema dodatkov k pokojninam vrhunskih umetnikov, tako da bi jim omogočila dostojno starost, enako velja tudi za vrhunske športnike. Na omenjeni zakon se je vsul plaz kritik in očitkov, polnih sprenevedanj in različnih napačnih trditev, češ da gre za privilegije izbrancev, medtem ko bodo drugi upokojenci zaradi tega imeli manjše pokojnine. Večina teh trditev ne drži, a to zagovornike referenduma ne zanima prav dosti. Svoje trdijo naprej, pri vsem tem pa poudarjajo, da gre veliko več kot za zakon, saj bodo z referendumom odločali tudi o prihodnosti Golobove vlade.

Ne boj, mesarsko klanje

Kampanja je temu primerno srdita, glavni protagonisti niso pripravljeni samo na boj, ampak tudi na mesarsko klanje, kot se je izrazil eden od nasprotnikov zakona. Referendum bo uspešen, če bo proti obkrožila več kot polovica vseh, ki se ga bodo udeležili, vendar morajo ti predstavljati vsaj petino volilnih upravičencev, kar v konkretnih številkah pomeni, da je pri 1.693.355 volilnih upravičencih treba zbrati 338.671 glasov.

S pokojninsko zakonodajo k vzdržnosti pokojninskega sistema

Vzporedno s tem je koalicija naredila preboj pri sprejemanju pokojninske zakonodaje. Gre za zavezo, ki velja za večino evropskih držav, da je trenutni pokojninski sistem treba oblikovati tako, da bo dolgoročno vzdržen. Seveda pri tem ne gre brez posegov v nekatere pravice, kar je neizogibna priložnost za konfrontacijo, čeprav težko verjamemo, da bi se temu lahko izognila kakšna druga vlada.

Prerekanje o tem, kdo je bolj ali manj zaslužen za upokojence, je pripeljalo tudi do interpelacije celotne vlade. Zopet se je izkazalo, da je interpelacija samo izgovor za kritiko vladajočih in poudarjanje, da bo vse boljše in drugače, » … ko bomo mi prevzeli oblast.« Vnovič. Potem pa spet od začetka.

Ob tako silovitih konfrontacijah je malo možnosti za kakšen preboj, recimo z vlado, ki ne bi bila tako izrazito ideološka. Desničarji o tem veliko govorijo, leva sredina pa vsak poskus povezovanja z desnimi po navadi drago plača.

Bolj ali manj izenačeno razmerje političnih sil

Tako je leto pred volitvami razmerje političnih sil še vedno pol na pol, mogoče z rahlo prednostjo desne strani. Janševi prepričljivo vodijo z nekaj več kot 20 odstotki, Gibanje Svoboda tudi v primerjavi z verjetno in Šarčevo vlado  izgublja, vendar ne toliko, da  če ne bo prevelikih napak v nadaljevanju mandata, lahko računa med 15 in 20 odstotki. Tako da je od manjših strank odvisno, kam se bo prevesila tehtnica.

Socialni demokrati se še vedno lovijo in poskušajo izplesti iz afer, ki so jih zaznamovale v zadnjih letih, NSi trepeta, ali bodo glasovi, ki jih držijo nad vodstvom, prešli k Logarju, slednji pa se  nikakor ne more izviti iz Janševega objema. Predvsem na levi je negotovost, kako se bo odločil Vladimir Prebilič, bivši župan Kočevja in evropski poslanec, ki bi po mnenju mnogih lahko bil novi obraz na levi sredini. Leto pred nami bo še kako zanimivo!

Pripravil: dr. Boris Jesih

Foto: metropolitan.si